Ko se je dvignila megla, se je 'zakadilo' izpod koles

Zaključek je bil zimski, čeprav se zima uradno še sploh ni začela. A temperature so vsekakor bile takšne. Zrak je bil hladen, pihal je leden veter, od slane pobeljena trava bi se lesketala, če bi le sonce lahko prebilo gosto meglo, v kateri se je kopalo idrijsko zgodnje jutro.

Dirkači in njihove ekipe so hiteli, da bi bili po sobotnem superspecialu v središču Idrije dirkalniki pripravljeni za nove vragolije tistih, ki so nato dobršen del dneva preživeli za volanom ali na sovozniškem sedežu. A tisti pravi dirkaški pogon je sicer nastopil šele nekoliko kasneje; pred tem je prav zaradi skrivnostne meglice, v katero je bila zavita proga, marsikdo precej previdneje pritiskal na pedalko za plin.

V meglenem, oblačnem jutru smo tako na poslednji reli letošnjega državnega prvenstva Rally Idrija  poslali 76 posadk iz 11 različnih držav: Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Poljske, Nemčije, Slovaške, Finske in seveda Slovenije.

V servisni coni smo takrat za mizo sedli z organizatorjem dogodka Miranom Kacinom. Kakšna je dirkaška zgodovina v Idriji?

130 dirk na sovozniškem sedežu: 'Želja, ki je prerasla v hobi in kasneje v profesionalizem'

"Rally Idrija smo prvič organizirali leta 2001," nam je povedal. Ideja se je porodila še v času, ko je v dirkaškem avtomobilu sedel ob boku Darka Peljhana, dirkača, ki še danes vztraja in beleži uspehe na reli prvenstvih. Govorila sta s sponzorji in ideja je padla na plodna tla. "To sicer ni bila noviteta na tem območju. Razne dirke so se tu odvijale že leta prej," pove.

Takrat so torej dvakrat zapored organizirali Rally Idrija, za tem pa so prevzeli organizacijo relija Saturnus, nakar je nastopilo nekaj let pavze. Vse dokler ni pobudo za reli ponovno podal brat Mirka Kacina. Leta 2009 se je tako na spored vrnil Rally Idrija in vse od takrat, z izjemo pandemičnega leta, je tam tudi ostal. Če bi se vse izšlo, bi lahko tako danes spremljali reli z več kot 20-letno tradicijo in zgodovino.

Kariera Kacina se je sicer začela za volanom. "Še v času Jugoslavije je bil Darko Peljhan moj sovoznik, leta 1990 sva v državnem prvenstvu osvojila celo tretje mesto. Nato pa so se vloge zasukale." Tako je ostalo do leta 2001, ko si je Peljahn vzel leto premora, Kacin pa je imel očitno dodaten čas za organizacijo prvega idrijskega relija, ko je zmagal znan slovenski dirkač Andrej Jereb. Prav z njim je še naslednjih 10 let v dirkalniku sedel tudi Kacin.

Kot ponosno pove, je za njim kar 130 dirk na sovozniškem sedežu: "Še danes imam največ nastopov na svetovnih prvenstvih med sovozniki v Sloveniji. Najprej je bila želja, ki je prerasla v hobi in kasneje v profesionalizem." In čeprav je včasih naporno in težko, tega sveta ne bi zamenjal, še dodaja. "Ko prideš v servisno cono in na dirko, ugotoviš, da je to tvoj svet, in to zgodbo pelješ dalje. Ta šport te zasvoji."

Pod njegovo taktirko pa se je ustvarila tudi mednarodno prepoznavna ekipa, ki kali mlade talente v avtošportu. 

Megla, listje, pesek in val prahu

Medtem so se dirkači že podili po pomrznjenih in meglenih cestah. Nekateri so v želji po tem, da bi popravili slab izkupiček sobotnega spektakla v središču mesta, še toliko bolj zagreto "zagrizli" v dirko. Med njimi je bil tudi tandem za dirkalno številko 16: Mark Škulj in Uroš Ocvirk.

Odločena, da bosta popravila slab priokus preteklega dne, ko sta si zaradi premalo odpeljanih krogov na superspecialu prislužila 10-minuten dodatek k času, sta se divje pognala po progi in skušala nadoknaditi velik zaostanek. Popoln povratek jima seveda ni uspel, a kljub temu sta vseh nedeljskih osem hitrostnih preizkušenj odpeljala med 10 najboljšimi.

Proga je bila sicer zelo zahtevna, kar sta po zaključku relija poudarila tako prvouvrščeni kot drugouvrščeni v razvrstitvi za državno prvenstvo, Marko Grossi in Aleš Zrinski. Obema je sicer uspelo doseči odlična rezultata, a zmagovalec je priznal, da je tudi njegov dirkalnik skoraj poneslo s proge. Dvakrat. Ko se je namreč megla nekoliko razkadila, se je marsikdo s previdnejšega "programa" odločil prestaviti na višje obrate.

"Vedel sem, da sem na zadnji hitrostni preizkušnji počasnejši, dvakrat sem poskusil pohoditi plin, a sva skoraj končala izven ceste," je povedal Grossi. Takrat ga je tudi sovoznica Tara Berlot opomnila, naj nekoliko umiri tempo, saj da je bolje priti v cilj drugi, kot pa sploh ne priti v cilj. Kar se mu je naposled obrestovalo, saj sta s sovoznico v Idriji zasedla prvo mesto. "Vesel sem, da sem z za dve generaciji starejšim dirkalnikom premagal boljše avtomobile," je dejal.

Zrinski se je medtem dopoldan, ko se je bela, gosta tančica še oklepala tal, odločil za počasnejšo vožnjo, zaradi katere je sicer nekoliko zaostal, a ne dovolj, da bi pokvaril sobotni uspeh na superspecialu. "Zjutraj sva imela težave predvsem z meglo. Ne upam si voziti tako, kot bi moral," je priznal ter dodal, da sta s sovoznikom Rokom Vidmarjem v prvem delu dneva sicer izgubila nekaj časa, ki pa sta ga kasneje znova nadoknadila. "Grossi je imel sicer vseeno toliko prednosti, da ga nisva mogla dohiteti, a vseeno si ne bi mogel zamisliti lepšega zaključka sezone," je dodal.

Napake, okvare, nesreče ... A 'trpela' je le pločevina

Pred njim bi moral biti sicer tudi domačin Rok Turk, ki je s sovoznico Blanko Kacin sedel v vodilnem dirkalniku. Prav onadva sta bila med tistimi, ki so narekovali tempo ostalim dirkalnikom, ki so jima skušali slediti. A zaradi preštevilčnih napak sta favorita domače dirke močno zaostala za vodilno konkurenco in naposled zasedla šele 22. mesto.

"Dirko smo začeli odlično in kljub številnim napakam nismo popuščali. Če bi šlo vse po načrtu, bi bila razlika velika. A na žalost sem na eni od hitrostnih preizkušenj premalo sekal ovinek, padel na kamen in tako prebil pnevmatiko," je povedal. Pred zaključkom dirke pa je morala posadka pnevmatiko menjati še enkrat, s čimer sta si Turk in Kacinova nakopala precejšnjo zamudo.

Številni so morali odstopiti zaradi tehničnih težav, spet drugi pa so imeli nekoliko večjo smolo, ko je njihove dirkalnike poneslo s cestišča v grmičevje, drevje ali nasipe. Na enem od brzincev je dirkalnik naredil kar preval. Na drugem je že zgodaj zjutraj eno od tekmovalnih vozil trčilo v nasip ob progi ter tam obstalo. A na srečo je škodo vedno utrpela le pločevina.

Povratek nemškega princa

17. reli v Idriji je tako poskrbel za napeto dirko in veliko adrenalina, ki sta ob progo privabila tudi množice gledalcev. Tudi tokrat se je ob progi lahko opazilo nasmejane obraze, željne hitrosti, vonja po gumah in zaprašenega zraka. Po zraku so plapolale tudi zastave.

Kacin si tudi v prihodnje želi obdržati nivo, a pretirano si dogodka ne želi širiti. "Želim si, da bi k oranizaciji potegnilo še več mladine, prav tako pa tudi, da bi tudi v prihodnje ostal zanimiv, saj že zdaj ob koncu sezone v Idrijo privabi precejšnje število dobrih imen in avtomobilov," je dejal.

Med njimi se je letos znašel tudi nemški princ Alber von Thurn und Taxis, ki sicer na slovenskih dirkah ni novinec. Lani se je na primer že pomeril tudi na novogoriškem reliju, letos pa je v generalni razvrstitvi s sovoznico Jaro Hain osvojil drugo mesto.