Kdaj bo RZS na ravni slovenskega rokometa?

"Slišim, da se je župan Ljubljane odločil povrniti ugled Slovanu. Govori se o velikih vložkih. Verjamem, da rokometnega primata zlahka ne boste prepustili Ljubljani," je julija na celjskem gradu, v govoru zbodel celjskega župana Matijo Kovača, eden najvidnejših predstavnikov Evropske rokometne zveze Predrag Bošković. Bil je seznanjen z zgodbo, o kateri se je na Kodeljevem takrat zgolj govorilo, a projekt velikega Slovana dobiva prve obrise. Na klopi slovenski selektor Uroš Zorman, v slačilnici številni izkušeni igralci, tudi zvezdniki formata Ilija Brozović, ki so viden pečat že pustili v hrvaški izbrani vrsti.

Slovan dela dobro, finančna podpora občine in z njo povezanih podjetih naj bi bila izjema, čeprav se je v rokometnih krogih hitro razširila zgodba o zamujanju ene od plač. Kar se na igrišču ne bi smelo poznati. Govorimo o dolgoročnem projektu, kjer Zorman uživa neskončno podporo, cilja sta obe domači lovoriki, igralski kader za takšen doseg ima, prepričan sem, da bo ljubljanski klub meseca maja, bržkone še s kakšno okrepitvijo (govorilo se je o Tilnu Strmljanu, Dmitri Žitnikov naj bi vendarle v kratkem izbral beograjski Partizan), zastavljene cilje dosegel. Saj je videti, da to kar Zormanova četa, z izjemnim strokovnim štabom počne, diši po delu na dolgi rok. Sistematiki, saj je vsakemu rokometnemu laiku jasno, da ob tolikšnem prihodu novincev še nihče ni preko noči zgradil kompaktne celote.

Slovan je velik klub, ima tradicijo, zgodovinsko gledano izjmno pomemben gradnik slovenskega rokometa, morda tisto nekaj, kar je Slovenija nujno potrebovala, da se na sončni strani Alp prebudi še kakšen 'Zoki', ki bo finančno pomagal najcenejšemu kolektivnemu športu, ko gre za lov na lovorike. Pri Celju Pivovarni Laško se z visokimi cilji niso lotili tekmovalnega leta, obljubili so postopno rast 'otroškega vrtca' na katerim bdi portugalski selektor Paulo Pereira. In ti fantje, med katerimi veliki večini raste šele prva brada, so edino neporaženo moštvo v ligi, na vrhu, tudi po gostovanju na Kodeljevem, kjer jih je sekunda ločila od skalpa najpomembnejšega kluba v Sloveniji. Takšen občutek opazovalec tekme dobi, ko vidi, kaj vse se je na tekmi dogajalo. Da se dan po tekmi ne bi govorilo o sodnikih je poskrbela Rokometna zveza Slovenije, delegirala za tekmo najboljši sodniški par na svetu Bojan Lah in David Sok, delegat obračuna je bil dolgoletni mednarodni sodnik Robert Krašna. 

Kdo je bil oškodovan?

Zaključimo, da nihče, a grenkoba bo ostala! Sploh v vrstah najtrofejnejšega slovenskega kluba. Rumeno – zeleni so dokazali, da se ne bojijo nikogar, niti glasnega navijanja niti selektorja Zormana, kaj šele najboljših slovenskih sodnikov. Situacija, o kateri se bo letos zagotovo še govorilo, če ne prej, ko bo Slovan prišel v Celje, saj pušča kar nekaj dvomov o oškodovanju pivovarjev. V 57. minuti pri rezultatu 22:21 za Slovan je domači igralec zadel celjskega vratarja v glavo, sodnika sta zaradi domnevnega prekrška celjskega igralca ob tem dosodila sedemmetrovko v korist Slovana (23:21) izključila Tadeja Mazeja. Odločitve nista spremenila niti po ogledu posnetka, ki si ga je z bližine z zanimanjem ogledoval tudi Zorman. Delegat bi moral poskrbeti, da ga odstranijo, ampak to je druga zgodba. Težava je t.i. siva sodniška cona, saj bi ob močnem strelu, minimalnem oviranju desnega zunanjega Slovana, dvojec Lah-Sok, zapiskal tudi žogo Celju, dvominutno kazen rokometašu Slovana, morda celo rdeči karton za strel v glavo, po katerem je celjski vratar Gal Gaberšek kar nekaj časa ležal na tleh. In če se dan po tekmi govori o tem, da je nekdo bil oškodovan, potem je na mestu tudi vprašanje, kdo je pravzaprav poraženec na tej tekmi. Sam bi si sicer želel videti, kako bi enako situacijo sodnika presodila, če bi rokometaš Slovana v glavo zadel denimo Emila Nielsna, ali pa Niklasa Landina, Rodriga Coralesa ... 

Ali pa če bi Žiga Mlakar v glavo zadel vratarja Slovana iz identične akcije in to po enakem dotiku, kot ga je bil deležen rokometaš v rdečem dresu? Dokler na tekmo predsednik RZS Bor Rozman pride z rdečim šalom okrog vratu, težko razumemo, da so vatli v slovenskem rokometu za vse enaki. Sploh, ko Branko Pirc, ki skrbi za nominiranje sodnikov v Ligi NLB in 1. B SRL – moški, na vprašanje o sojenju odgovori tako, da pusti samo še več dvomov v korektnost.

Bilo je na tekmi s Trebanjci na Kodeljevem

Vprašanje: zanima me, kako lahko takšna tekma, označena za derbi, pripade sodnikoma Ozrenu Backoviću in Mirku Palačkoviću? Kolikor sem uspel izbrskati na spletu, sta člana Društva rokometnih sodnikov Ljubljana, torej prihajata iz okolice, od koder prihaja domači klub in misel na pristranskost je nekaj, kar se v omenjenem primeru poraja. V prvi vrsti bi želel poudariti, da se zavedam, da gre za enega boljših sodniških parov v zgodovini Slovenije, ampak menim, da gre za težavo delegiranja in bi bil morda za sojenje tako pomembnega dvoboja bolj primeren kakšen drugi par. Hvala za pojasnilo.

Odgovor: Prvo in hkrati najpomembnejše je dejstvo, da so rokometni sodniki zavezani poštenosti in objektivnosti pri opravljanju svojega dela in na to ne more in ne sme vplivati v katerem društvu delujejo oziroma kje imajo prijavljeno mesto stalnega prebivališča. Društva povezujejo sodnike iz različnih krajev Slovenije, tako sta recimo letos najboljši par na svetu Bojan Lah in David Sok člana društva Spodnje Podravje, živita pa v Ljubljani. Če sem prav razumel vaše vprašanje bi jih potem moral izločiti tako za tekme v Ormožu kot tudi za tekme v Ljubljani. Meni kot nominatorju je edino merilo kvaliteta in derbije bodo vedno sodili najboljši sodniki v tistem trenutku. Za svoje delo odgovarjam in vsako leto tudi oddam poročilo o svojem delu Združenju lige NLB. Do sedaj sta sodnika Backović – Palačković kot tudi Lah – Sok sodila kar nekaj tekem ljubljanskim ekipam in na sejah Združenja lige NLB se to še nikomer ni zdelo sporno. 

In še za zaključek, ekipa Trima Trebnje je podala zahtevo za analizo sojenja na tekmi RD LL GROSIST SLOVAN – RK TRIMO TREBNJE in analiza je pokazala, da sta sodnika svoje delo opravila korektno z zelo malo napakami.

Za lažje razumevanje – tekma se je končala z minimalno zmago Slovana, bilo je 30:29, torej zelo malo napak je lahko tudi preveč. In še dodatek – minulo sezono je Trebanjce po porazu v Slovenj Gradcu zmotila pripomba o preglasnem uradnem napovedovalcu (pretirano navijaškem) za domačo ekipo. Oddali so celo pritožbo. No, to kar se je dogajalo sinoči na Kodeljevem je preseglo dogajanje v Slovenj Gradcu ...  A dejstvo je, da ne mine krog v slovenskem prvenstvu, ko ne bi bilo po vsaj eni tekmi govora o sodnikih. Najbolj zgleden je primer iz Ormoža, ko je tam gostoval Slovenj Gradec in vstopil v zadnje trenutke obračuna z osmimi igralci v polju, pri čemer delegatu obračuna ni bilo nič sporno, celo na Evropsko rokometno zvezo so klicali za drugo mnenje. Ob dejstvu, da ima Slovenija najboljši sodniški par na svetu. Pa tudi o celjskem golu v zadnjih sekundah v Novem mestu, lanskem polfinalu pokala ko je izključen igralec pritekel na igrišče na obračunu Trebanjcev in Koprčanov je bilo veliko povedanega ... Ampak, sodniki v Sloveniji očitno ne delajo napak. Vsaj v rokometu ne.