Iztok Puc, ki je septembra dopolnil 45 let, je svojo bogato športno pot začel v Šoštanju ter se nato preselil k Borcu iz Banjaluke. Pot ga je nato vodila do Zagreba, kjer je osvojil dva naslova evropskih klubskih prvakov, in do Celja, v dresu katerega se je tudi najbolj vtisnil v spomin slovenskim rokometnim navdušencem. Športno pot je sklenil v Ljubljani v dresu Prul 67, s katerimi je leta 2002 osvojil naslov državnega prvaka. Nastopil je tudi na treh olimpijskih igrah, in to v dresu kar treh različnih reprezentanc. Tako je leta 1988 branil barve Jugoslavije in z njo osvojil bronasto kolajno, v dresu hrvaške izbrane vrste pa se je leta 1996 v Atlanti celo okitil z zlatom. Šoštanjčanu so okrog vratu obesili še bronasto kolajno za tretje mesto na EP 1994 na Portugalskem in srebrno leto pozneje na SP na Islandiji, leta 2000 pa je s slovensko reprezentanco v Sydneyju osvojil osmo mesto. Za našo izbrano vrsto je sicer zbral 34 nastopov in zabil 120 golov. Puc je bil na 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije izbran za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca v zgodovini.
Tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem so bile v zadnjem času organizirane dobrodelne akcije, s katerimi so se zbirala finančna sredstva za izjemno drago zdravljenje Puca. A trud je bil na žalost zaman, saj je eden izmed najboljših in najuspešnejših rokometašev iz bivše Jugoslavije izgubil boj z rakom. V zadnjih letih je zaradi teniške kariere sina Boruta živel na Floridi. Tam se je v zadnjih tednih boril za življenje, potem ko se je rak na pljučih razširil še na jetra. Za nameček so se mu metastaze razlezle po kosteh, tako da je uradna medicina v deželi onstran Atlantika dvignila roke od njegovega zdravljenja. S soprogo Jasenko sta se odločila, da poizkusita z alternativnimi načini zdravljenja, a prave rešitve ni bilo več.
