'Gruppeto': boj za preživetje, v katerem je rivalstvo s ciljnih ravnin pozabljeno

Množica v vasici Culoz pod vznožjem Grand Colombiera je počasi zapuščala svoja mesta, glavnino s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem pa je do konca etape ločilo še približno devet kilometrov, ko je 51-članski "gruppeto" z 18-minutnim zaostankom šele začel sklepni vzpon nedeljske preizkušnje. V njem so se znašla številna zveneča kolesarska imena. Julian Alaphilippe, Peter Sagan in tudi naš najboljši sprinter Luka Mezgec, ki se, tako kot vsi ostali njegovi konkurenti, na najtežjih vzponih bori, da ga ne bi ujela časovna zapora. 

Na koncu so etapo od zadnje skupine, ki je začela 17-kilometrski vzpon na Grand Colombier, preživeli prav vsi, ki pa so bili kljub več kot polurnem zaostanku vidno zadovoljni. Uspel jim je nov korak na poti do Pariza. Priti tja je že samo po sebi uspeh in predvsem za šprinterje prav posebna nagrada. "Zmaga na Elizejskih poljanah je ena najbolj zaželenih, ki jih lahko šprinter doseže," nam je še pred začetkom nedeljske etape povedal Mezgec. 

Kolesarji se v tako številčno skupino povezujejo, ker za dokončanje etap nimajo neomejenega časa. Če so prepočasni, jim grozi, da jih ujame časovna zapora, poznana tudi kot metla. Če jih, so najverjetneje – obstaja namreč nekaj izjem – izključeni z dirke. Zato se na najtežjih vzponih med šprinterji, ki so v ravninskih etapah sicer ogorčeni tekmeci, vzpostavi prava koalicija.

"Med nami ni nobenih zamer, to je šport. V šprintu si brezkompromisen, ko pa gre počasi, smo vsi prijatelji," je pojasnil 32-letnik iz Kranja, ki si bo prihodnjo nedeljo želel nadgraditi odlično drugo mesto iz sobotne etape s ciljem v Lyonu. A pred tem bo moral opraviti še s tremi alpskimi gorskimi etapami, ko mu bo pomoč ostalih "sotrpinov" prišla še kako prav. 

Tega se dobro zavedajo ostali izkušeni šprinterji. 38-letni Andre Greipel, ki vozi za Israel Start-Up Nation, je za nemške medije dejal: "Mentalno so gorske etape bolj sproščene od sprinterskih, fizično pa so bistveno napornejše. Pomembno je, da si med seboj pomagamo, vedno ima nekdo dober in nekdo slab dan." Kako naporno je, ko te kot šprinterja v gorah doleti slab dan, se je za VeloNews pred časom spominjal Thor Hushvod. "Ko tvoje telo ne deluje, tako kot si želiš, je lahko uničujoče. Imel sem dneve, ko sem na klancu preprosto jokal," je bil iskren zmagovalec desetih etap na dirki po Franciji. 

Po izjavah sodeč, pa se za počutje Luke Mezgeca v najtežjih dneh letošnje izvedbe Toura ni treba bati. Kolesar Michelton-Scotta je zaključil, da se je do zdaj počutil odlično in da se mu še ni bilo treba boriti za preživetje, na ta račun pa je prihranil nekaj zlata vredne energije. Mezgec je sicer v nedeljo za zmagovalcem Pogačarjem zaostal za 37 minut in 26 sekund. 

Sagan je lani med vzpenjanjem na 2115 metrov visoki prelaz Tourmalet celo podpisal svojo avtobiografijo, ki jo je na dirko prinesel eden od navijačev:

Kar nekoliko paradoksalno je videti, kako se v cilj, ko se navijači že poslavljajo, pripelje vesela množica šprinterjev. A je razlaga za kaj takšnega sila preprosta. Ko so etape ravninske, je na koncu zmagovalec zgolj eden, vsi drugi se v cilj pripeljejo z dolgimi nosovi. Ko so gorske, so v druščini šprinterjev – ti so že po naravi višji in težji ter posledično slabši v vožnji navkreber – zmagovalci vsi, ki uspešno dokončajo preizkušnjo. Zato niti ne preseneča, da se je "gruppeta" skozi leta prijel vzdevek "skupina za smeh". V nasprotju z glavnino so v "gruppetu" zmagovalci vsi in jim zato na trenutke bolj sproščene vožnje ne gre zameriti.