Energije za celo tovarno, nesrečna 13, ki je ni želel nihče, in lov za kravama

Je to resnično šport? Je eko reli resnično reli? Vprašanji in obtožbe, ki so jih v dirkaških vodah že vajeni. "Kaj naj rečem na takšna vprašanja? Najbolje jih je ignorirati," po dvodnevni preizkušnji pove nizozemska tekmovalka Beitske Visser, ki po zaključku dirke sicer ni računala na prav visoko uvrstitev. "Naredila sva veliko napak, ki naju bodo drago stale. Po poti sva se tudi izgubila," je priznala po prihodu v cilj. S sovoznikom Arthurjem Kammererjem sta upala, da bi jima rezultat izboljšala poraba energije, a naposled sta ostala na 12. mestu.

Čeprav je v avto-moto športih že veteranka, kot nam prizna, dirka že od svojega petega leta, pa se je na eko reliju pomerila prvič. In za ta dogodek je izbrala prav Slovenijo ter novogoriški MAHLE 6. Eco Rally.

A v tej odločitvi ni bila edina. Podobno so se namreč v klasičnem reliju že stari mački letos odločili, da svoje sposobnosti preizkusijo še v tej za okolje prijaznejši reli disciplini. Med njimi je bil tudi Novogoričan Igor Žbogar, na njegovem sovozniškem sedežu pa je prvič v vlogi "kopilota" sedela kar njegova hčerka Veronika Žbogar. "Morali smo se preizkusiti tudi tukaj. Ni sicer to tisti klasični reli, ki mi je trenutno še vedno bolj pri srcu. Ampak prišli smo v cilj in to je najbolj pomembno," je povedal po zaključku drugega dne.

Boj med očetom in sinom

Franko Špacapan, zmagovalec FIA pokala na letošnjem reliju, do dirke z električnimi vozili goji posebno spoštovanje. "To je točnostni reli, ki je sicer zelo običajen na dirkah starodobnikov, prav tako pa vse večjo prepoznavnost pridobiva tudi v tujini. Tudi v Sloveniji se o eko reliju govori vse pogosteje," je vesel. Smisel točnostnega relija je ohranjanje povprečne hitrosti določene s strani organizatorja na določenem odmerjenem odseku ceste. Na t. i. točnostnih preizkušnjah so postavljene skrite "nevidne točke" kjer se opravlja meritve hitrosti. 

"To je izjemno zahtevna preizkušnja, tudi za sovoznika. Paziti je treba, da voziš po 'road booku', točno po določeni trasi. Vsako odstopanje od določene povprečne hitrosti pa se kaznuje z odvzemom točk," pojasni. Ob tem morajo voziti tudi znotraj cestnoprometnih predpisov in pomešani v promet.

Na novogoriškem Eco Rallyju sicer tekmuje že od njegovega samega začetka, kot pove, pa se je na prvem znašel po čistem naključju. "Na njem bi morali tekmovati šefi, vendar so tik pred zdajci odpovedali. Tako sem za volan sedel sam, za sovoznika pa sem takrat vzel sina," razkrije.

Čeprav je bila to zanj prva takšna preizkušnja, ki niti ni bila načrtovana, sta se s Tadejem Špacapanom takrat znašla v "zlati sredini". Naslednje leto se je znova prijavil na tekmovanje, tokrat zares, in v tej disciplini vztrajal vse do danes, ob tem pa vsako leto dosegal boljše rezultate. In tudi letos se je v skupnem seštevku FIA pokala s sovoznikom Sebastjanom Kobalom zavihtel na sam vrh. Njuna startna številka 6 je za seboj pustila tudi vse mednarodne ekipe, ki so po progi dva dni potovale po primorskih krajih.

"Na tem reliju smo že šestič zapored, zadnji dve leti smo v samem vrhu. Tudi lani smo bili v točnosti prvi in to nam je uspelo tudi letos," je povedal tik pred razglasitvijo uradnih rezultatov. In res je bilo tako. V točnosti jima s Kobalom na tekmovanju ni bilo para. A tudi v porabi je slavila družina Špacapan. Njegov sin Tadej je z voznikom Aljošo Makarovičem namreč v tej kategoriji ugnal vse, celo svojega očeta.

Makarovič in mlajši Špacapan sta tako zmago pobrala v kategoriji porabe, slavila pa sta tudi v končnem rezultatu slovenskega pokala. "Sin je odličen. To je tudi moja največja konkurenca," pove Franko Špacapan.

Na reliju tudi prepoznavni obrazi, preizkušnjo prevozila kot turista

Na dirki pa smo lahko videli tudi nekatere znane obraze. Tako sta se pod številko 18 po progi podala tudi Saša Kapetanović in njegova sovoznica Katarina Bogataj, ki je Sloveniji sicer bolj znana pod imenom Katka Bogataj. Kapetanović je medtem avtomobilistični novinar in del tričlanske ekipe Atmosferci, v katero sodita še Jure Gregorčič in Ciril Komotar. 

Onadva torej pod startno številko 18, zanimivo pa je, da je v karavani električnih vozil izpadla 13. Ne, ni šlo za napako, pa tudi ne za morebitno odpoved tekmovalca. Kot nam je pojasnil Franko Špacapan, je to sicer zelo pogosto na reli tekmovanjih. Vraževerni dirkači namreč na svojem avtomobilu ne želijo nositi številke 13, saj, če verjamete v te stvari, slednja prinaša nesrečo. Tako se je kljub 20 dirkačem iz 10 različnih držav, na progi znašla tudi številka 21, pod katero je vozil tandem Žbogar.

Medtem, ko so se nekateri na vse moči trudili, da bi na tekmovanju dosegli kar najboljši rezultat, so si drugi tekmovanje vzeli veliko lahkotneje. Italijanski par je tako med dirko naredil več postankov, fotografiral in užival v lepoti okoliške narave. Cilj fotografov iz sosednje Italije Giusy Concine in njenega sovoznika Maria Ravaccia namreč ni bil uspeh na reliju, temveč predvsem promocija italijanskega avto-moto kluba Motorsand 4x4. V končnem seštevku sta tako ostala brez uvrstitve, sta pa zagotovo po poti ujela vso lepoto Primorske.

Dejstvo je, kot je za naš portal že povedal predsednik organizacijskega odbora Rally Nova Gorica Renato Hvala, je namen tekmovanja Eco Rally poleg promocije obnovljive energije ter zmerne in pravilne vožnje, tudi promocija turizma v Sloveniji. "Eco Rally nosi turistično noto. V vsakem kraju, ki ga obiščemo, imajo tudi določene predstavitve ter ponudimo lokalno hrano. Tuji tekmovalci, ki se udeležijo našega relija, se kasneje večkrat vrnejo v naše kraje. Vidijo namreč, kako lepa je Slovenija," je povedal. Prav v ta namen so se posadke ter njihove ekipe na poti ustavile v več primorskih mestih.

Ob tem pa je na dvodnevni dogodek v Novo Gorico prišla tudi pomembna trojica z Japonske. Šlo je za predstavnike japonskega podjetja Bridgestone, ki je bilo tudi generalni sponzor mednarodnega pokala. Kot so povedali, so nad Slovenijo navdušeni. "To so izjemno topli in strastni ljudje. Všeč nam je, kako pomemben jim je zeleni prehod," je dejal Bert Vanneste, vodja marketinga za mobilne rešitve pri podjetju Bridgestonu in dodal, da si v njihovem podjetju želijo prav to, da bi nekoč v prihodnosti videli družbo ničelnih emisij.

In kaj bi torej tistim, ki trdijo, da eko reli v resnici ni pravi reli, povedal Vanneste? "Vožnja električnega avtomobila je seveda dobra za okolje, vendar ti lahko prinese tudi veliko strasti. Ampak, naj se v njem preizkusijo sami. Naj vidijo, kako je navigirati avtomobil, da bo njihova vožnja konstantna, poraba energije pa čim nižja. To je zelo težko, sploh z vožnjo znotraj prometa ter ob tem upoštevati tudi vsa pravila." Meni, da je eko reli odlična priložnost za preizkušanje reli sveta: "Vložki so namreč relativno nizki, tudi prijavnina ni visoka. Za tekmovanje potrebujejo le električno vozilo."

Energije za celo tovarno, na njo priključenih 20 avtomobilov

In medtem ko sta Italijana uživala v razgledu iz svojega električnega avtomobila, pa so se poleg tekmovalcev, ki so se na vroč konec tedna po cestah podili brez klimatiziranih avtomobilov (spomnimo - na eko reliju je pomembna tudi poraba energije), potili tudi organizatorji dogodka. Ne le, da je šlo za izjemno pomembno tekmovanje v Sloveniji, državni pokal, temveč je ob tem namreč imelo tudi mednarodno veljavnost. Štelo se je namreč tudi za pokal Bridgestone FIA Eco Rally Cup.

Organizatorji so morali poskrbeti tudi za čim bolj nemoten potek dirke, kar pa je, kot se je izkazalo, zahtevalo tudi nekatera zelo specifična znanja. Preden bi se na pot podala karavana električnih vozil, je tako organizacijska ekipa še enkrat pregledala vse 'brzince'. In tako so v soboto tik pred prihodom tekmovalcev na označeni poti na Krasu naleteli na pobegli kravi, ki sta zapirali cesto.

Organizacijska ekipa je tako zavihala rokave in dvojico počasi, a uspešno vrnila v ogrado, še preden bi se ob njih znašli tekmovalci ter morda povzročili nesrečo. A če je konec tedna relistični svet šokiral grozljiv posnetek nesreče, ki se je pripetila v  Grčiji na WRC Acropolis Rally 2023 (na srečo naj poškodovanih v dogodku sicer ne bi bilo), pa se pri nas ni pripetila nobena večja tragedija, čeprav so več tekmovalcem na poti zagodle predrte pnevmatike. "Obraba gum je namreč pri takšnem reliju še toliko večja," nam je povedal Franko Špacapan.

Električna vozila so sicer pod rokami posadk pridno odigrala svoje delo in niti ene niso pustila na cedilu. "Električni avtomobili so se od prvega Eco Rallyja, ki je potekal pri nas, močno razvila. Če nekatera takrat niso bila zmožna prevoziti niti polovice začrtane poti v enem dnevu, bi lahko danes brez težav prepeljala vseh 455 kilometrov (prvi dan 209, drugi pa 246 kilometrov)," nam je povedal član ocenjevalne žirije na tekmovanju Andrej Orel.

A čez noč so morala, tako kot njihovi lastniki, tudi vozila odpočiti in nabrati energijo za nov tekmovalni dan. "In te energije, na kateri se je napajalo 20 avtomobilov, je bilo za napajanje cele tovarne," oriše sogovornik. Energije za celo tovarno pa so medtem imeli tudi vsi udeleženi v že šesti novogoriški Eco Rally, ki je letos prvič prestopil mejo.