Čustveno slovo Stevensa, Boškan blizu državnega rekorda

Prva je v vodo skočila Katja Fain in dosegla enako uvrstitev kot na 200 m delfin. Na 400 m mešano je s 4:39,26 za osebnim rekordom zaostala za skoraj natančno štiri sekunde, vseeno pa dosegla izid sezone in bila tudi sama delno bolj zadovoljna kot s tekmo na 200 m delfin. "Boljše je kot v delfinu, želela pa sem si še malo boljši izid, a je tudi ta kar dober. Kot sem že povedala, sem drugače začela s treningi in potreben bo čas," je po tekmi povedala mariborska olimpijka in dodala, da je v vseh štirih slogih plavala malce prepočasi.

"Predvsem v hrbtnem slogu mi je zaveslaj malo ušel in to bom morala malo trenirati. Trenirala sem dobro, ampak te nove discipline samo tri mesece, za nadgradnjo pa se morajo nabrati treningi in vse se mora poklopiti," je še dejala plavalka, že dobitnica kolajne na 200 m prosto na evropskem prvenstvu in finalistka zadnjega tovrstnega tekmovanja pred dvema letoma v Melbournu, ki je nato iskala napredek v daljinskem plavanju, se vrnila h kravlu, zdaj pa spremembe išče v mešanem plavanju in delfinu. Zanimivo je, da bi za finale danes še vedno zadostoval državni rekord Anje Klinar iz leta 2010, ki je 4:30,87.

Ker je ostal brez prave podpore zveze, tako ocenjuje plavalec, se je od aktivne kariere poslovil Peter John Stevens."Po 25 letih plavanja, od katerih sem bil vsaj 15 let v reprezentanci, je prišel trenutek, da končam športno pot. Imel sem privilegij, da sem Slovenijo lahko zastopal na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih, sredozemskih igrah, Ofemu ter mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih. S ponosom nosim kolajne, ki sem jih osvojil za Slovenijo, in zavedam se, da sem s svojimi dosežki prispeval k prepoznavnosti slovenskega plavanja doma in po svetu," je že pred slovesom povedal Stevens.

"Veliko je emocij. Pred startom, po startu, zdaj .... Zaključujem nekaj, v čemer sem bil veliko let zelo uspešen. Ne vem še, kaj me čaka jutri, ne poslavljam se od vode, zase bom še plaval, a ne več za reprezentanco. Za Slovenijo sem dal vse od sebe in kdaj tudi kaj dosegel. Vesel sem, da končujem na taki tekmi, boljšega bazena kot je Duna Arena si ne bi mogel izbrati," je povedal nekdanji plavalec Triglava.

"Zame je to velik korak. Konec. Ne vem še, kaj me čaka jutri. Ne poslavljam se od vode. Zase bom še plaval, a tekmovalno je konec. Za Slovenijo sem vedno dal vse od sebe. Vesel sem, da se poslavljam tukaj, kjer sem plaval vsaj šestkrat in lepši kraj za slovo bi si težko izbral," je bil čustven Stevens, ki bo v Trstu nadaljeval trenersko delo, morda odplaval nekaj tekem za tamkajšnji klub.

Z dosežkom 26,91 ni bil posebej zadovoljen, saj so bili cilji in želje za zadnji nastop višji. "Cilj je bil boljši dosežek kot v 50-metrskem bazenu, stopnjevanje izida. A štiri mesece sem imel nor urnik, delal sem, treniral, ni me bilo doma, ni bilo regeneracije in to je težko. Za nameček sem imel ta teden tri dni prebavne motnje, izgubil sem moč, kar se pozna. Seveda sem kot vedno dal vse od sebe, tiha želja pa je bil polfinale," je še povedal Stevens.

Ozrl se je tudi na plavalno pot, ki se je začela v kranjskem Triglavu, pozneje nastopal za univerzo Tennessee, pa tudi v Nemčiji in Italiji. Kot pravi, bi bil zanj morda izziv le, če bi v olimpijski program sprejeli vse 50-metrske discipline, kar bi ga morda prepričalo, da se skuša uvrstiti v Los Angeles 2028. 

"V resnici je bilo vse spektakularno. Začelo se je v Kranju, nato na univerzi Tennessee, v Nemčiji, spet v Sloveniji, v Italiji ... Najbolj pa mi bo v spominu ostala povezanost med plavalci. Smo kot družina in ni pomembno, od kod je kdo. Vsi držimo skupaj. V vodi tekmujemo eden proti drugemu, a smo prijatelji in to je v plavanju unikatno. In to prijateljstvo in trud, da skupaj pridemo do vrha, bom zdaj pogrešal."

Ostala je tudi vrsta uspehov, kolajna s SP 2016 v Kanadi, dve kolajni z EP, sredozemskih iger, rekord in zlato na prvenstvu NCAA, naslov mladinskega svetovnega prvaka, dve odličji z MEP. "Od vsega naštetega mi je najbolj pri srcu kolajna iz Windsorja, ki je tudi vredna največ. Ampak na to tekmo imam poseben spomin. Plaval sem na osmi progi, mama je bila tam ob ob bazenu in navijala zame, kar je tekmo naredilo nepozabno. Bolj kot dosežki pa so zame pomembni spomini na vse, kar sem doživel, in ostali bodo prijatelji. Tega mi nihče ne more vzeti."

Sašo Boškan pa je na prvenstvu v Budimpešti edini v reprezentanci, ki kaže odlično formo, ki podira osebne rekorde. V dozdajšnjih nastopih je imel nekoliko nesreče, da je v obeh disciplinah nastopal z najboljšim prijavljenim časom v skupini in sam plaval v ospredju do zmage. Tudi tokrat mu je za državni rekord zmanjkala konkurenca, posebej med 500 in 700 metri, ko je malce popustil. "To čutiš v vodi, skušaš dvigniti ritem, če pa imaš koga ob sebi, to lažje presežeš, saj se v tebi zbudi tekmovalnost." Boškan je tudi v drugem nastopu prepričljivo osvojil prvo mesto v svoji skupini, še drugič pa je brez rekorda bržkone ostal zato, ker se po prehodu z 200 m prosto na daljše disciplini še navaja, ob sebi pa ni imel konkurence.

"Mislim, da je rezultat zelo lep. Škoda, da ni državnega rekorda, a moral sem plavati sam, si sestaviti ritem. Zmanjkala mi je sekunda. Vem, da sem po 500 metrih malo padel, skušal sem dvigniti ritem in tam bi potreboval tekmeca, tako pa bo rekord izziv za drugič. Morda bi bilo danes bolje, če bi plaval v naslednji skupini," pa je po tekmi povedal 19-letni Boškan in razkril, da se s trenerjem dogovarjata tudi o treningih v Zagrebu, kjer bi Kranjčan v prihodnjih mesecih lahko napredoval na "težjih sparingih".

V nedeljo Boškana čaka še tekma na 200 m prosto, a kot pravi, se zdaj posveča daljšim disciplinam, zato osebnih ciljev na tej razdalji, z izjemo tega, da da vse od sebe, nima. "Vem, da sem izjemno vzdržljiv, tudi hitrost imam in mislim, da bom za konec sestavil še kaj lepega." S 7:31,90 je bil najhitrejši Nemec Florian Wellbrook in tako kot na 800 m prosto, kjer je bil srebrn, že zjutraj napovedal, da bo popoldan še drugič čakal kolajno.