Bodo najbolj zagrizeni tekmeci združili moči za lepši rokometni jutri?

Slovenska moška rokometna reprezentanca je brez dvoma najuspešnejša reprezentanca na sončni strani Alp. Trikrat so nastopili na olimpijskih igrah (6. mesto v Riu je najboljša uvrstitev), osemkrat na svetovnih prvenstvih (vrhunec 3. mesto leta 2017 v Franciji), desetkrat na evropskih prvenstvih (vrhunec 2. mesto leta 2004 v Sloveniji). S takšnimi dosežki se ne more pohvaliti nobena od reprezentanc v kolektivnem športu pri nas, a da je reprezentanca tako uspešna, so v veliki meri odgovorni klubi, ki ustvarjajo reprezentančno 'bazo'. Klubske šole, kakovostna stroka, sledenje trendom največjih na svetu. A s koronavirusom so se klubi in slovenske valilnice talentov, znašli v nezavidljivem položaju.  Tekmovanja so se ustavila, mladi igralci, ki bi lahko okusili članski rokomet so ostali brez priložnosti, klubi, ki so želeli stopiti na prste Celju Pivovarni Laško, brez končnice. Čeprav roko na srce, pivovarji so od začetka tekmovalnega leta oddali vsega točko, tako, da bi se moral zgoditi pravi čudež, da bi kdo zaustavil najboljši napad in obrambo lige v sezoni 2019/20.

Brez dvoma pa so pivovarji tisti, ki zaradi rednega nastopanja med evropsko elito Lige prvakov, največ vlagajo v celoten klubski pogon, razpolagajo z največjim proračunom, ki ni na ravni njihovih evropskih tekmecev oz. naj bi bil celo najnižji v LP. In vprašanje, kako bo v tekmovalnem letu 2020/21. Ne le pri slovenskih prvakih. Pri najboljših štirih klubih minule sezone. Koronavirus pušča posledice v gospodarstvu, podjetja odpuščajo, se borijo za preživetje in (počasi) klestijo sponzorske vložke. Sezona se je končala predčasno, posledično treningi, proračuni klubov so oklesteni za mesec vadnin. In še in še. Poraja se celo vprašanje, kdo od slovenskih predstavnikov bo imel na voljo proračun, s katerim se sploh spopasti z evropskimi izzivi, ki jih glede na priigrano v letošnji sezoni, čakajo.

Morda jim bo po vzoru drugih športnih disciplin, na pomoč priskočila Evropska rokometna zveza (EHF)

Posledice koronavirusa
RK Celje Pivovarna Laško (prvaki): Seveda smo se tudi sami znašli v velikih težavah, sprejemamo ukrepe, da se spoprimemo z že znanimi dejstvi in da smo kar najbolj pripravljeni na vse možne scenarije. Da bomo krizo prebrodili, bomo morali prispevati vsi, od prvega do zadnjega. A na ta način smo prepričani, da lahko uspemo.
RD Riko Ribnica (2. mesto): Trenutno govorimo o izrednem stanju, vsi prilivi društva so zaustavljeni (sponzorska sredstva, vstopnine, vadnine), če smo v Ribnici do sredine februarja in številne sezone pred tem plačevali na valuto ali celo prej, sedaj zamujamo s plačilom februarske plače, saj se je razglasitev epidemije zgodila ravno v tednu, ko se je bližal plačilni dan. V takšni situaciji je težko razmišljati o prihodnosti, a bodimo optimisti, čas bo pokazal, kam nas bo to pripeljalo.

Soočanje igralcev z ukrepi
RK Celje Pivovarna Laško: Vse ukrepe, ki bodo sprejeti, se jih bomo dogovorili skupaj. Ne bodo enostranski, razen, da nam ne bi uspelo drugače, a vsi razumejo/mo situacijo in smo pripravljeni pomagati. Z vsemi v klubu smo v pogovorih, kot rečeno pripravljeni so pomagati, dogovoriti pa se moramo za oblike. Bomo pa iz tega dogovora izvzeli posameznike z minimalnimi prejemki, ki bi jih lahko enoten dogovor ogrozil. Prav tako bomo tudi v naprej z vsemi v stikih in če bi se kdo znašel v težavah, bomo naredili vse, da pomagamo rešiti zagato.
RD Riko Ribnica: V prvi vrsti rešujemo predčasno zaključeno sezono. Z vsemi, s katerimi imamo pogodbene obveznosti (preko 20 oseb), torej z vsemi, ki so na plačilni listi (trenerji, igralci, ...) podpisujemo sporazume, kjer se bo potrebno odreči tako aprilski kot majski plači, sicer tvegamo bankrot že v začetku junija. Če odnesemo kolikor toliko celo kožo, potem bo jeseni nekoliko lažje, pod pogojem, da se krizno stanje ne vleče predolgo. Ocenjujem, da bo potrebno revidirati vse pogodbe tudi za naslednjo sezono, ko bo prišel čas za to. Po 16 letih predsedovanja ribniškemu
rokometu se lahko 'pohvalim', da sem dal skozi že eno krizo, v letih 2008-2012, ni bilo lahko, a smo preživeli. Bojim se, da bo ta veliko hujša.
RK Trimo Trebnje: O ukrepih se še nismo odločili. Spremljamo ukrepe, ki so jih sprejeli drugi klub in izračunavamo učinke državnih pomoči za samozaposlene.

Na koga se zanesti v teh težkih časih
RK Celje Pivovarna Laško: Na vse, potrebno je stopiti skupaj. Sedaj ni čas za deljenje, nasprotnike. Vsi smo v isti ekipi in vsi se borimo z istim nasprotnikom, ki ga lahko le skupaj premagamo. Vse to dogajanje pa bo potem le izkušnja, ki nas je naučila kako še bolj stopiti skupaj in si pomagati med sabo. To pa verjamemo da vsi, oziroma mi kot športniki in športni klub, vsekakor znamo.
RK Riko Ribnica: Ocenjujem, da je vlada v protikriznem paketu, ki se sprejema te dni, zelo korektno poskrbela tako za redno zaposlene kot samozaposlene. Ker imamo v našem društvu vse pogodbe vezane na samozaposlene, torej s.p.-je z urejenim statusom, vsem priporočam in tudi svetujem (ob podpori računovodskih servisov in strokovnjakov s tega področja), da izkoristijo to pomoč in omilijo posledice izpada dohodka. Pogrešam pomoč športnim kolektivom, a tu sem zelo skeptičen, saj je imela država na tem področju že do sedaj zelo mačehovski odnos, tako da se bomo morali klubi znajti vsak po svojih močeh. Kot predsednik društva se čutim odgovornega, da v dani situaciji po eni strani max pomagam vsem našim pogodbenikom, po drugi strani pa naredim vse, da društvo preživi in nadaljuje svoje poslanstvo, to je delo z mladimi, ki jih je v Ribnici okoli 200. Če društvo ugasne, lahko pride do nepopravljive škode. Je čas debelih krav, ko osvajaš medalje, in je čas krize, takšne in drugačne, ko je potrebno zategniti pas. V Ribnici smo si vsa minula leta znali meriti hlače po svoji zadnjici in tako bo ostalo tudi v bodoče!
RK Trimo Trebnje: Kot v preteklosti se bomo najbolj morali zanesti nase, svoje znanje in trdo delo.
RK Gorenje Velenje: Zagotovo računamo, da nam bodo vsi dolgoletni partnerji stali ob strani. Ne nazadnje bo šport tudi v prihodnje eden glavnih faktorjev pozitivnega razvoja družbe. Njegova vzgojna funkcija in veselje, ki ga prinašamo ob organizaciji športnih dogodkov bosta vsaj tako, če ne še bolj pomembni tudi v prihodnje. Verjamem tudi, da nas bo še naprej v enaki meri podpirala lokalna skupnosti in naši navijači. Zagotovo pa bo svoje v prihodnje glede stimuliranja financiranja športnih društev morala na sistemski ravni prispevati še država.