Zlata Garnbretova: To je pritisk, ki ga v življenju še nisem čutila

Med uvodnim nastopom v hitrosti je bilo jasno, da je realno dosegljivo peto mesto, kar je 22-letna Korošica potrdila še z novim slovenskim rekordom, 7,81 sekunde. V balvanih je Janja Garnbret kot edina med vsemi finalistkami dosegla katerega od vrhov, in to dvakrat, v težavnosti je prišla najvišje med vsemi, s čimer je na najlepši možni način osvojila tako želeni naslov.

Po nastopu zadnje tekmovalke v Aomi Urban Sports Parku, Korejke Chae-hyun Seo, je šestkratna svetovna prvakinja občutila veliko olajšanje, jok se je mešal s smehom. "Čutila sem predvsem srečo. V težavnosti smo imeli težko smer, da lahko res pokažeš, da si najboljši. Ko sem padla, sem vedela, da sem v steni dala vse od sebe, in najpomembnejše je, da sem padla prav na ta način. Vedela sem, da sem pokazala največ, kar zmorem," je dejala Korošica.

Prva zlata plezalka na olimpijskih igrah

"Res mi je padlo breme z ramen. To je pritisk, ki ga v življenju še nisem čutila. Če sem mislila, da sem na svetovnem pokalu ali prvenstvu čutila kakšen pritisk ... To tukaj je nekaj povsem drugega," je po zlatu še vedno srečna razlagala prva olimpijska zmagovalka v zgodovini športnega plezanja. Da je prvakinja, je vedela že dva nastopa pred koncem, pred nastopom Korejke Chae-hyun Seo in Avstrijke Jessice Pilz. O zlati kolajni je odločala le Japonka Miho Nonaka, ki bi edina lahko prehitela Slovenko, nastopili pa sta druga za drugo. "Ko je padla, sem v sebi tudi malo zajokala, a sem se zbrala. Gre za nekakšno spoštovanje, da tudi zadnja tekmovalka opravi svoje."

Že po kvalifikacijah je zmagovalka 30 tekem svetovnega pokala priznala, da je izvrstno pripravljena, a da je bila tudi izredno obremenjena z zmago. Čeprav ni vedela, kako bo opravila Japonka za njo – ali pa morda tudi zato – zadnjega nastopa ni dojemala kot dodatno breme, pa čeprav ni bila odvisna le od sebe. "Ko sem končala, sem vedela, da sem dala vse od sebe, nato sem le še uživala."

Četudi bi Avstrijka ali Korejka dosegla vrh, to ne bi spremenilo ničesar, sanjski razplet pa je za slovenski tabor še slajši, saj je bila Garnbretova najboljša v obeh tehničnih disciplinah. S petim mestom v hitrosti, njenim najboljšim v tej disciplini, in slovenskim rekordom se je finale začel sanjsko. "Realno je bilo dosegljivo peto mesto, kar sem potrdila. Ko sem premagala Američanko (Brooke Raboutou), pa sem dobila dodatno motivacijo in dosegla še nov rekord." Ostali dve disciplini in zlato so bili njeni. "Vem, kako trdo sem delala zadnji dve leti, kaj vse sem žrtvovala za ta uspeh, kaj vse sem prestala. Res sem veliko vložila, zato je zdaj tudi toliko čustev. Ponosna sem nase, da mi je vse to pod takim pritiskom tudi uspelo."

Novi izzivi so pred vrati, a zdaj je še prezgodaj, da bi nova zvezda slovenskega tabora na igrah v Tokiu že razmišljala o nadaljevanju sezone in nastopu na bližnjem svetovnem prvenstvu, na katerem bi glede na formo morala nadaljevati prevlado v svetu vertikale. "S trenerjem Romanom Krajnikom sva načrte res naredila le do avgusta. Edini cilj letos so bile igre. In preden si postavim nove cilje, moram vse to predelati. Nehala pa zanesljivo še ne bom," je nova zmagoslavja v prihodnosti napovedala 22-letna olimpijska prvakinja.