Zadnji poklon junakom Tokia ... brez vseh junakov

Osrednje slovensko prizorišče tovrstnih sprejemov se je začelo polniti že več kot uro pred začetkom dogodka, ko so naši športniki šele zapuščali Brdo pri Kranju, kjer je bila zanje pripravljena dobrodošlica na najvišji politični ravni.

Toda zaradi zahtevanega PCT-pogoja je bil ograjeni del Kongresnega trga precej prazen, so se pa vseeno mnogi odločili, da bodo pozdravili naše olimpijce in so se za sprejem namestili zunaj prireditvenega prostora. K temu je vsekakor pripomoglo tudi ozračje – avgustovski torkov večer betonskemu središču Ljubljane ni namenil niti sapice, zato je bil namestitveni položaj na travnati površini pod krošnjami sredi trga več kot dobrodošel.

Medtem ko so se športni junaki iz Tokia drug za drugim vrstili na odru, delili svoje zgodbe in anekdote z olimpijskih iger ter pripovedovali, kako so boje za medalje doživljali sami, smo se pomešali med zbrane navijače. Zanimalo nas je, kako so igre doživeli oni in kaj jih je prineslo na Kongresni trg.

Roberta iz Novega mesta so v Ljubljano sicer prinesle druge obveznosti, ampak ker je zvesto spremljal tudi olimpijske igre, je v mestu počakal še na sprejem. Sredi noči sicer ni vstajal, zjutraj si je zavrtel posnetke za nazaj, je pa vsekakor stiskal pesti za naše športnike. Še najbolj za Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, saj je tudi sam rekreativni kolesar. Tako kot večina Slovenije, je spremljal tudi boje na parketu. "Tudi če ni medalje, so dosegli dovolj. Bi bilo lepo, če bi prišli sem, ni pa nujno," je komentiral odsotnost članov slovenske košarkarske reprezentance na ljubljanskem odru.

"Košarkarje in strokovni štab v naslednjih dneh hitro že čakajo klubske obveznosti pred začetkom nove sezone, po dveh mesecih reprezentančnih aktivnosti in odsotnosti z doma pa bodo fantje skušali ujeti nekaj prostih dni za druženje s svojimi najbližjimi. Tako vse športne navdušence obveščamo, da se torkovega sprejema članov olimpijske reprezentance na Kongresnem trgu v Ljubljani košarkarska ekipa zaradi odsotnosti članov reprezentance na žalost ne bo mogla udeležiti," se je glasilo uradno sporočilo, objavljeno na Košarkarski zvezi Slovenije (KZS).

Toda v javnosti je zaokrožila informacija, da je prvi zvezdnik reprezentance Luka Dončić ob podpisu nove megalomanske pogodbe z Dallasom prav za torek zvečer – bojda v vipavskem dvorcu Zemono – pripravil zabavo, katere glavna zvezda je bila hrvaška pevka Severina, nanjo pa so bili vabljeni tudi vsi člani ekipe, ki je na družbenih omrežjih všečke zbirala pod ključnikom #mojtim.

"Naj si fantje privoščijo," je njihovo odsotnost na Kongresnem trgu komentirala Helena iz Ljubljane. Da jih ne bo, je vedela tudi družina Ribaš iz Kamnika, ki pa je vseeno prišla na Kongresni trg. Upali so sicer vsaj na kolesarja Pogačarja in Rogliča, so pa bili prepričani, da bi bil prireditveni prostor poln do zadnjega kotička, če bi navijače prišli pozdravit tudi Luka Dončić in ekipa.

V njihovi bližini spomine obuja tudi Matic, ki je samo zaradi tega v Ljubljano prišel vse iz Celja, tukaj pa se je srečal s prijatelji – z "ljubljanskim" Maticem, pa z Davidom in Petrom. Boje v Tokiu so spremljali tako doma kot službi, pripovedujejo, ko se spominjajo trenutkov, ki so jim ostali v spominu. "Rogličevi vmesni časi, Janjin bolan skok na oprimek na drugem balvanu, zmaga košarkarjev nad Španci," hitijo z naštevanjem. "Pa seveda ta nesrečna 'banana', ki nam je vzela srebro ali celo zlato," jih nemudoma prevzame turobnost trenutka, ko je Nicolas Batum z uspešno blokado uspel preprečiti, da bi koš Klemna Prepeliča Slovenijo popeljal k medalji in v finale, kjer bi jim nasproti stal sam ameriški "dream team". "Ta človek še nikoli ni tako visoko skočil," se je pridušal "celjski" Matic, ki se je ob tem dodobra znesel tudi nad domačim televizorjem.

Tokratna odsotnost slovenskih junakov je zabolela tudi njih: "Spodobilo bi se, saj smo vstajali zaradi njih. Ampak tudi razumemo, zaslužijo si čisto vse, kar koli pač zdajle počnejo, mi jih bomo vseeno podpirali še naprej," so bili jasni prijatelji, ki so se udeležil tudi sprejema na tisti deževni ponedeljek leta 2017, ko so slovenski košarkarji pred zbrane navijače na Kongresnem trgu ponosno stopili kot nosilci naslova evropskih prvakov.

Bolj ostra je bila Ljubljančanka Jakica, ki jo ustavimo ovito v slovensko zastavo. "Zelo sem razočarana, to je nespoštljivo do navijačev, gledalcev, do vse Slovenije. Ob tem, da jim je cela država stala ob strani, se mi zdi to huje od porazov za medalje," je poudarila. Na Kongresni trg jo je zato pripeljal predvsem uspeh Janje Garnbret: "Nikoli nisem gledala plezanja, ampak ona me je res fascinirala in zato sem tukaj," se je navduševala nad predstavo plezalke, ki ji je skandrial tudi ves Kongresni trg.

Jakica ima na Tokio tudi sicer lepe spomine: "Bilo je zelo napeto, vsak dan je bil zanimiv na svoj način, tudi kadar naši športniki niso nastopali," je opisala, kako kot gledalka pred televizijskimi zasloni ni posebne pozornosti posvetila odsotnosti navijačev, ki je bla posledica strogih koronapravil.

Čeprav niso mogli biti fizično, pa so bili slovenski navijači z našimi športniki ves čas vsaj v mislih, kar so dokazovale tudi reakcije na Kongresnem trgu. V živo so skandirali zlatim Benjaminu Savšku, Tini Trstenjak in Janji Garnbret, na daljavo pa Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču, ki sta se jim zahvalila preko posnetega videonagovora. Košarkarje pa so čakali zaman – tako njih kot njihovo virtualno zahvalo za vse prečute dni in noči. Kdo je kriv za to, pa bo (verjetno že v prihodnjih urah) predmet javnega obračunavanja ...