Tudi Phelps spregovoril o duševnih motnjah

Michael Phelps v Tokiu nastopa v vlogi strokovnega komentatorja za ameriško televizijsko mrežo NBC. V spletnem pogovoru ob robu iger je ocenil, da so njegovi uspehi plod velikih sanj, trdega dela in tudi odkritega soočanja z duševnimi težavami, izpostavlja uradna spletna stran iger v Tokiu. Kot je poudaril, se ni kar zbudil z 28 olimpijskimi medaljami. Njegovi uspehi so bili plod večletnega predanega dela, postavljanja kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter premagovanja težav in ovir. "Pomembno je, da imaš velike sanje, ker ti to daje motivacijo. To ti bo pomagalo vstati iz postelje vsak dan," je izpostavil.

Sam je sanjal o olimpijskih nastopih v plavanju in doseganju svetovnih rekordov. "Ko sem odraščal, so mi ljudje govorili, da sem nor, ker sem želel narediti nekaj novega, drugačnega v tem športu, ker sem želel doseči nekaj, česar ni še nihče," je povedal zdaj 36-letni Američan. Doseganje teh sanj je zahtevalo ogromno trdega dela, med drugim je Phelps imel večletno obdobje, ko je neprestano treniral. "Bilo je obdobje, ko sem treniral vsak dan, 365 dni v letu, brez prostega dne, brez rojstnega dne, brez božiča. V vodi sem bil vsak dan," je opisal to obdobje.

'Takrat sem lahko začel rasti in se učiti'

V Pekingu leta 2008 je izboljšal rekord slovitega Marka Spitza iz leta 1972 z osmimi osvojenimi medaljami v plavanju. A njegovi uspehi so imeli tudi temnejšo plat, soočanje s številnimi izzivi, tudi težavami z duševnim zdravjem. Po njegovem bi to vprašanje moralo biti bolj izpostavljeno v športu in širše. "Vidimo, koliko ljudi se sooča s podobnimi težavami, s katerimi sem se soočal jaz ali se sooča Simone Biles."

Kot pravi, se je prvič soočil s temi vprašanji leta 2004, ko je bil star 19 let. "Takrat sem prvič izkusil depresijo, ko sem se vrnil z olimpijskih iger leta 2004. Imel sem kar hud primer poolimpijske depresije." Podobno se mu je zgodilo po olimpijskih igrah štiri leta kasneje, epizode pa so se ponavljale v valovih.

Phelps pravi, da je leta 2014 začel bolje dojemati, s čim se sooča. "Takrat sem končno uvidel, da sem to jaz in da je to del mene in ne bo izginilo. Zato sem se moral bolje izobraziti. Moral sem se naučiti, zakaj delujem, kot delujem, zakaj sem, kdor sem," je pojasnil. "Uspešno sem se poglobil v nekatere stvari, ki sem jih zadrževal v sebi ... Mislim, da sem takrat dejansko lahko začel rasti in se učiti," je dodal. Kot dodaja, upa, da lahko z odkritim pogovorom o tem komu pomaga.