Kennedy do zlata v skoku s palico, Šutej 19.

Tekma je bila zelo izenačena, sedem tekmovalk je v prvih poskusih preskočilo 4,70 m, s popravami pa sta bili uspešni še dve. Štiri tekmovalke so bile nato že prvič uspešne še na 4,80 m, s to višino je bila Tina Šutej četrta na lanskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti, kjer je naslov ubranila Katie Moon in razdelila zlato z Nino Kennedy.

Na 4,80 sta bili poleg Moon v prvih skokih prek letvice še Švicarka Angelica Moser, ti atletinji sta vodili, ter Alysha Newman in Kennedy, slednji sta delili tretje mesto. Kennedy je v prvem skoku preskočila še 4,85 m, v drugih pa Moon in Newman za državni rekord. Kanadčanka je imela pred tem eno popravo na 4,60 m, Moon pa je letvico prvič podrla na 4,85 m, kar je odločilo v boju za bron.

Moser je tretji in zadnji poskus pustila za naslednjo višino na 4,90 m, a ji ni uspelo in je končala četrta. Moser je letošnja evropska prvakinja in dvoranska evropska prvakinja leta 2021, ko je v poljskem Torunu prehitela srebrno Šutej.

 Slovenska atletinja je bila precej oddaljena od obračuna za medalje. Preskočila je le začetno višino 4,40 m. Četrtič je nastopila na OI ter tretjič v nizu v finalu. Peta je bila na OI v Tokiu pred tremi leti, na 11. mestu je končala v Riou de Janeiru leta 2016, 19. je bila še v Londonu leta 2012.

Finalni nastop so začeli na višini 4,40 m. Petintridesetletna Ljubljančanka, ki zadnja leta trenira in živi v Celju, od koder je njen trener Milan Kranjc, je bila precej oddaljena od uspeha v prvem skoku. Z nogami je letvico podrla že med dviganjem za preskok. V drugem ji je šlo še slabše, saj ni opravila celotnega skoka in ni prišla do letvice.

Tretji in zadnji poskus ji je prinesel olajšanje, saj je bila uspešna in je lahko nadaljevala na 4,60 m. Prvič je skoraj ponovila neuspešen drugi skok, ki ga je imela na uvodni višini. Letvico je z nogami podrla v drugem skoku ter podobno tudi v tretjem in tako končala tekmovanje na 19. mestu.

Članica celjskega Kladivarja je osvojila štiri medalje na velikih tekmovanjih po OI v Tokiu pred tremi leti. V prejšnjih dveh letih je nekdanja mladinska svetovna podprvakinja osvojila po dve srebrni in bronasti medalji na evropskih prvenstvih in dvoranskem svetovnem prvenstvu ter četrti mesti na svetovnem prvenstvu na prostem predlani in lani.

"Zmanjkalo mi je časa, da bi se bolje pripravila. Nimam občutkov v samem skoku, enostavno je to mučenje na palici. Nisem imela veliko treninga, predvsem mi je zmanjkal tehnični trening in mogoče malo treninga moči v zgornjem delu telesa," je po nastopu v Parizu dejala razočarana Šutej.

"Vseeno sem mislila, da bo rezultat boljši. Roka me ne boli, a so roke na splošno bolj 'švoh' kot so bile na prejšnjih tekmovanjih. Nisem imela maksimalne moči in če nisi močan z zgornjim delom telesa, ne upravljaš ti palice, ampak palica tebe. Enostavno ne morem skakati."

Letos je imela obilo težav z zdravjem. Zaradi poškodbe ahilove tetive ni nastopila že na dvoranskem SP marca letos v škotskem Glasgowu, kjer bi branila bron, osvojen v Beogradu pred dvema letoma. Odpovedala je tudi nastop na EP julija v Rimu, ker se je pred tem poškodovala roko na treningu v Celju. V večnem mestu bi tudi branila bronasto medaljo s prejšnjega prvenstva stare celine pred dvema letoma v Münchnu.

V Mariboru je 21. julija na prvi tekmi po skoraj dveh mesecih premora s 4,50 m potrdila odhod na OI. Sredi maja je namreč zadnjič nastopila. Tedaj je na diamantni ligi v Marakešu po hudih prebavnih težavah zasedla šesto mesto s 4,45 m. Po prihodu v domovino pa so ugotovili, da je bila še pozitivna na novi koronavirus.

Šutej je dva dneva pred finalom v kvalifikacijah preskočila 4,40 m, na 4,55 m pa je bila trikrat neuspešna. S tem je delila 12. izid in se uvrstila v finale, kar je uspelo 20 tekmovalkam, ena manj pa je nato tudi tekmovala. Po kvalifikacijah je Šutej dejala, da je imela srečo, da se je poškodba roke pozdravila tik pred OI in je na teh igrah dobila še drugo priložnost za nastop.

Glede na vse težave v sezoni je bil tokrat nedosegljiv njen slovenski dvoranski in absolutni rekord, ki ga je s 4,82 m dosegla 2. februarja lani v Ostravi na Češkem, pa tudi rekord na prostem 4,81 m iz lanskega finala diamante lige, ki ga je sredi septembra v Eugenu v ZDA končala na drugem mestu.

Čeprav se olimpijska tekma ni izšla po željah, pa Šutej pravi, da ne obžaluje prihoda v Pariz. "Ni mi žal, da sem prišla. Nastop za reprezentanco je nekaj posebnega, še vedno rada dam nase reprezentančni dres, skačem s ponosom in tekma na tem tekmovališču je nekaj posebnega, vesela sem, da sem bila del tega dogodka. Je čustveno, ker so to moje zadnje igre. Seveda bi spremenila svoj rezultat, če bi lahko. A sem ponosna na svojo kariero," je o olimpijskem nastopu dejala slovenska skakalka.

Jasno je tudi povedala, da je bil to zadnji olimpijski nastop, ne pa tudi konec kariere. "Ko bodo igre v Los Angelesu, bom stara 39 let, pri teh letih pa skok s palico ni nekaj, kar bi si želela početi. Ne bi rada imela uničenih tetiv, kolen in ramenskega obroča naslednjih 30 let. Treba je videti, kako se bo sezona končala, mogoče bom letos še nastopala, čeprav so vrata za diamantno ligo verjetno zaprta. Tekem je še veliko, sicer pa se bom skušala pripraviti za naslednjo sezono, ko načrtujem konec kariere," je za slovo od stadiona Stade de France dejala Šutej.