Besede šampionov, ki obetajo še svetlejšo prihodnost

Čeprav še zdaleč niso sodili v krog favoritov, so slovenski rokometaši še pred odhodom v Pariz v en glas poudarjali, da jih zanima zgolj kolajna. Jure Dolenec je v kapetanskem slogu na zadnjem druženju z mediji v Ljubljani izpostavil, da je povsem enako, če olimpijski turnir končaš kot četrti ali deseti. 

Ko so se obračuni – najprej v Parizu, potem še v Lillu – začeli, so varovanci Uroša Zormana takoj dali vedeti, da imajo resen namen svoje besede spremeniti v stvarnost. V zahtevni skupini A so premagali Hrvate, Švede in Japonce ter zasedli drugo mesto. Odlične predstave so v četrtfinalu potrdili s suvereno zmago proti Norveški. 

To je bila ena najboljših predstav Slovenije v zadnjih letih. Na podobno visokem nivoju, če ne še višjem, je bil tudi obračun v polfinalu proti najboljši reprezentanci sveta, Danski. Zaostanek petih golov po prvem polčasu so Aleks Vlah in druščina do konca stopili na –1, a jim zadnjega napada za izenačenje ni uspelo izkoristiti. 

36 ur pozneje se je scenarij ponovil v tekmi za bron, kjer so Španci preživeli napad Slovenije za izenačenje in se petič v zgodovini veselili brona. Slovenci so ostali brez zgodovinske prve olimpijske medalje v kolektivnih športih.

Namesto največjega uspeha najtežji poraz 

"Imel sem namen, da bom z medaljo rekel, da je to moj največji uspeh v karieri. Sedaj pa lahko rečem, da je to najtežji poraz. In verjetno bo tudi ostal najtežji. Nimam kaj veliko za povedati. Dali smo svoj maksimum, več od tega nismo mogli. Verjetno je zmanjkalo tudi nekaj sreče. Lahko smo ponosni na rezultat, ampak četrto mesto – nekaj manjka. Tak je šport," razočaranja ni skrival Blaž Janc, ki se je kot edini Slovenec uvrstil v idealno postavo turnirja. 

Polfinalni poraz še toliko bolj boli, ker so Danci za zlato kolajno povsem deklasirali Nemce. Še bolj je postalo jasno, kako vrhunska je bila predstava Slovenije. 

"Na obeh tekmah smo imeli zadnji napad za podaljške. Danska je potem za 13 golov premagala Nemce. Šele, ko gledaš to tekmo, vidiš, kako smo bili dobri. Dejansko smo si zaslužili to medaljo. Prepričan sem, da smo bili tudi tokrat boljši od Špancev, ampak sreča je bila na njihovi strani," je nadaljeval Janc. 

Že pred zadnjim napadom priložnosti, da bi tekmo obrnili 

Zormanova četa je imela v boju za bron zadnji napad, potem ko so Španci svojega zapravili s tehnično napako. A rokometaši furije so vnovčili vse svoje izkušnje in preživeli poslednji nalet Slovencev. 

Janc je zadnji napad videl takole: "Preprečili so nam, kar smo se dogovorili. Vplivala je tudi nervoza. Hitro smo izvedli 'devetko'. Borut (Mačkovšek, op. a.) je poskušal z metom, ampak enostavno se nam ni poklopilo. Že pred tem smo imeli nekaj priložnosti, da bi tekmo obrnili v svojo korist. Ampak to je šport, treba se je znati spopasti tudi s porazi." 

Ferlin: Vedno je lahko še boljše 

Znova je v vratih blestel Klemen Ferlin, ki je skozi celoten turnir zbral kar 56 obramb in si s Hrvatom Dominikom Kuzmanovićem deli četrto mesto v tej kategoriji. "Vedno je lahko še boljše. Vesel sem, da sem pomagal ekipi. To bom vzel kot nekaj dobrega za naprej in skušal še kaj dodati k temu," Ferlin svojih predstav ni želel obešati na velik zvon. 

'Če si četrti ali deseti, je enako' 

Oba smo vprašali, ali bi pred začetkom turnirja podpisali osvojitev četrtega mesta. Njuna odgovora sta bila diametralno nasprotna. 

"Četrti ali deseti, je zelo podobno. Manjka medalja. Lepo se sliši, da je to najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije, ampak na koncu je četrto mesto ali deseto zame enako. Je pa pozitivno, da smo pokazali karakter, združili smo vso Slovenijo. Na to smo najbolj ponosni," ni bil zadovoljen Janc. 

"Olimpijske igre so olimpijske igre. Ni kar tako biti četrti. Vsi smo si želeli finale, ampak tudi četrto mesto je uspeh. Jaz bi ga podpisal," pa je odvrnil Ferlin in dodal, da je najbolj ponosen na ekipni duh in borbenost, ki so ju rokometaši pokazali skozi celoten turnir.