Dvoboj z Italijanko Angelo Carini se je znašel v središču dogajanja na letošnjih olimpijskih igrah, potem ko je Italijanka v solzah dvoboj z Alžirko Iman Helif predala po zgolj 46 sekundah.
Boks je postal evropska politična tema. "Bolezen, ki je začela vladati svetu, da pridejo moški in tepejo ženske," je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. "Tisti, ki imajo moške genske karakteristike, ne morejo biti uvrščeni med ženske," pravi italijanska premierka Giorgia Meloni. Dvoboj v Parizu je komentirala celo slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Javnost zdaj misli, da je Helifova trans ženska, ki je spremenila spol z operacijo, in jo uporabljajo kot primer, kako škodljivo je transspolnim osebam dati pravice. Pa to ni res. Olimpijski komite trans ženskam ne dovoli tekmovati.
Odstopanje od običajne ženske: zunanja ženska splovila so se razvila, notranja pa ne
178 centimetrov visoka Iman Helif ni moški, niti ni spremenila spola. Z njenih fotografij iz otroštva je očitno, da je že odraščala kot deklica.
Helifova se je torej rodila kot deklica, a morda s posebno gensko mutacijo 36xy kariotip. To se zgodi, ko je ob spočetju zarodek gensko moškega spola, genotip XY, a zaradi mutacije se razvijejo ženska spolovila, ne pa moška.
Gre za sindrom androgene neobčutljivosti, pri kateri oseba kljub prisotnosti moških kromosomov razvije značilnosti ženskega telesa.
Navzven je tak otrok popolnoma običajna deklica, spol pa nam vsem ob rojstvu določajo glede na naše telo, ne gene. Ko odrastejo, te ženske ne morejo imeti otrok, sicer pa po navadi v družbi in intimno živijo kot čisto običajne ženske.
Specialistka klinične genetike Marta Banjac pravi, da je edino dejansko odstopanje od navadne ženske torej dejstvo, da so se zunanja ženska splovila razvila, notranja pa ne.
Slavna igralka Jamie Lee Curtis je ena izmed tistih, ki je javno povedala, da ima to mutacijo. Kakšni so zunanji znaki? "So visoke, imajo goste lase, ni poraščenosti po telesu, niti pod pazduho niti pubično," pojasnjuje Marta Banjac.
Znanost ni dokazala, da bi bile ženske s tem sindromom močnejše
25-letna Helifova te znake očitno ima, a tu je zdaj težava. Mednarodna boksarska zveza (IBA) jo je morda izločila, a ni jasno, ali je za to imela pravno podlago in kaj so sploh odkrili. Olimpijski komite (Mok) odločitev boksarske zveze, ki jo popolnoma nadzorujejo Rusi, namreč ne priznava. Naj je zdaj tekmovanje še tako sporno, pravne podlage za diskvalifikacijo ni.
"Med tekmovanjem ne spreminjaš pravil," poudarja Mok.
Pa še ena težava je. Glede same moči odstopanj v medicini trenutno ne ugotavljajo. "Ta poraščenost se vedno omenja, da je to tipično zanje. Ostalo pa ne, res nisem nikjer zasledila," poudarja specialistka klinične genetike. Znanost torej ni dokazala, da bi bile ženske s tem sindromom močnejše od drugih.
Teoretično imajo nekoliko drugačno obliko telesa, in če imajo malo širši ramenski obroč, bi lahko to bil razlog za močnejši udarec. Toda to še ni raziskano. Obstaja še ena mogoča razlaga, in sicer, da bi moč Helifova dobila z dopingom in to uspešno prikrila, kar je žal v športu pogosto, ni pa redko, da narava športne funkcionarje spravi v zadrego.
Pri borilnih športih gre vseeno tudi za varnost tekmovalk
Primer: kitajska košarkarica Žang Zi ima verjetno obliko gigantizma. Ima 17 let in je visoka 220 centimetrov. Pred tremi dnevi je praktično sama pripeljala Kitajsko do srebrne medalje na azijskem prvenstvu do osemnajst let.
A pri košarki ni neposrednih udarcev. Pri borilnih športih, kot je boks, pa gre tudi za varnost tekmovalk, zato se bodo pravila zagotovo morala odzvati tudi na ta primer. Toda vedeti moramo, o čem govorimo. To je morda goljufija, ki je niso odkrili, še bolj verjetno pa naravni pojav, na katerega športna pravila niso bila pripravljena.
Za njo 51 dvobojev, devetkrat je izgubila
Helifovi je v bran stopila tudi irska boksarka, ki je Alžirko pred dvema letoma premagala v finalu svetovnega prvenstva. "Mislim, da je bila kot taka rojena in da na to nima vpliva," je zapisala Amy Broadhurst in dodala: "Dejstvo, da jo je doslej premagalo devet žensk, pove vse."
Športna statistika namreč dokazuje, da Helifova ni najmočnejša in nepremagljiva. Poleg 37 zmag, petih z nokavtom, ima vknjiženih tudi devet porazov proti svojim nasprotnicam, navaja BoxRec.
Kot je zapisano v njenem profilu na uradni strani olimpijskih iger, je začela boksati po spremljanju OI v Riu leta 2016. Čeprav je morala iz svoje majhne vasice do boksarske dvorane potovati 10 kilometrov z avtobusom, se je takoj zaljubila v ta šport. Za plačilo avtobusne vozovnice je prodajala staro železo za recikliranje, njena mama pa kuskus, dodaja opis na Olympic.com.
Nastopila na prejšnjih OI, svetovnem prvenstvu, sredozemskih igrah
Alžirka je na svetovnem amaterskem odru debitirala pri 19 letih, ko je na svetovnem prvenstvu leta 2018 zasedla 17. mesto. Leto pozneje je na svetovnem prvenstvu v ženskem boksu zasedla 19. mesto. Čeprav se je na letošnjih olimpijskih igrah okoli nje torej dvignilo toliko prahu, je nastopila že na prejšnjih v Tokiu. V kategoriji do 60 kg jo je v četrtfinalu s 5 : 0 premagala poznejša olimpijska prvakinja Kellie Harrington.
Nato je postala prva alžirska boksarka, ki je osvojila medaljo na svetovnem prvenstvu. Leta 2022 je osvojila srebro po že omenjenem porazu proti Broadhurstovi. Svojo vitrino je istega leta dopolnila z zmagama na afriškem prvenstvu in sredozemskih igrah, leto pozneje še z zlatom na arabskih igrah.
Mok dvomi v test, ki ga je izvedla izključena zveza
Že omenjena mednarodna boksarska zveza (Iba) ji je lani prepovedala nastop na svetovnem prvenstvu, ker naj ne bi izpolnjevala pogojev za nastop v ženski kategoriji. Dejali so, da športnica ni opravljala testa testosterona, ampak ji je bil predpisan "drug priznan test", pri čemer pa podrobnosti niso razkrili.
Mok pa je podvomil v točnost testa. "Ne vemo, kakšen je bil protokol, ne vemo, ali je bil test natančen, ne vemo, ali naj temu testu verjamemo," je poudaril tiskovni predstavnik Moka. "Obstaja razlika med tem, ali je test bil izveden, in tem, ali mi sprejemamo njegovo točnost in protokol, po katerem je bil izveden," je dodal.
Ibi je Mok sicer zaradi korupcije in drugih nepravilnosti lani dokončno odvzel status krovne zveze, zato zdajšnji turnir v Parizu poteka pod njegovim okriljem. Ta je včeraj znova stal za svojo odločitvijo, da dovoli nastop obema boksarkama. Do podobnega primera je namreč prišlo tudi na dvoboju v kategoriji do 57 kg, kjer je tajvanska boksarka Lin Ju Ting premagala Uzbekistanko Sitoro Turdibekovo, ki je prizorišče tako kot Carinijeva zapustila v solzah.
Že pred dnevi so pojasnil, da je Alžirka v potnih listih predstavljena kot ženska. Zatrdili so, da vse boksarke na igrah v Parizu izpolnjujejo pogoje za nastop.
Ob tem so poudarili, da je določanje meril ustrezanja določenemu spolu neverjetno zapleteno in da bi si vsi želeli, da bi bil odgovor vselej en sam: da ali ne.
Kaj o spornih olimpijskih dvobojih menijo slovenski borci?
Dogajanje sta v pogovoru z našim športnim novinarjem Tadejem Vidrihom komentirala slovenska profesionalna borca mešanih borilnih veščin Domen Drnovšek in Monika Kučinič, svoje mnenje pa je podala tudi najuspešnejša slovenska boksarka Ema Kozin.
Drnovšek pravi, da je "jasno, da smo šli kot civilizacija predaleč". "Ženske trenirajo celo življenje, da bi uspele. Moški imamo drugačno anatomsko razvitost, drugače smo oblikovani, mišice so postavljene drugače, kosti so drugačne. Moški se ne more boriti z žensko. To ne gre. Anatomska zgradba je drugačna. Razumem, da se je borka razvila drugače in s tem ni nič narobe, vsi ljudje smo različni. Ampak ne spada v to kategorijo. Če se jaz borim do 75 kilogramov, moram imeti 75 kilogramov, ne morem jih imeti 100. V športu je to prevelika prevlada. Videli smo že medspolne dvoboje, recimo v tenisu, ko se je Serena Williams spopadla z moškim, ki je bil na lestvici uvrščen pod 200. mestom, pa ni imela možnosti. Preprosto ne gre," je dejal.
Podobno razmišlja tudi Monika Kučinič: "To se mi zdi ekstremno absurdno in neprimerno. Če se borita, lahko bi rekli moški in ženska, ima moški zaradi strukture telesa avtomatsko veliko večjo prednost. To bi morali ukiniti. Da imajo olimpijske igre pomen, morajo biti enakopravne in pravične."
Oster odziv Boksarske zveze Slovenije
Iz Boksarske zveze Slovenije so sporočili, da gre za "nepravično, nesprejemljivo" in odločno protestirajo proti takšnemu početju MOK-a. "Z rahljanjem pravil in izgovori, da za dovoljenje za boksanje zadostujejo podatki iz potnih listov, Mednarodni olimpijski komite s predsednikom Bachom na čelu prevzema moralno in dejansko odgovornost za morebitne hude posledice za zdravje in za življenje boksark, ki so izpostavljene bistveni fizični premoči obeh tekmovalk/tekmovalcev iz Alžirije in Tajske."
Kot pravijo je nemogoče razumeti, zakaj MOK vztraja in dopušča tako nepošteno, nevarno početje, ki nima nič skupnega z enakopravnostjo in enakostjo spolov. " Občutna fizična premoč obeh bork/borcev, ki imata moške kromosome je ne le nepravična, pač pa tudi izjemno nevarna."
Najboljša slovenska boksarka Ema Kozin, ki bo v Las Vegasu branila naslov svetovne prvakinje, je pred odhodom v svetovno prestolnico boksa pokomentirala tudi dogajanje v Parizu: "Večinoma gledam Slovence, boks pa spremljam, kolikor ga lahko. Nočem preveč pametovati, se pa strinjam, da je ženski boks za ženske. Poskrbeti je treba, da je čim bolj enakovredno. Če se izvaja doping kontrole, bi morali upoštevati tudi to."
