Pariz 2024: VESLANJE

Boljša je bila v sezoni Nina Kostanjšek, ki je tako na evropskih kvalifikacijah za olimpijske igre na Madžarskem in kasneje na zadnjem svetovnem situ za neposredno uvrstitvijo na igre zaostala vsega za eno mesto.

Postojnčanka, ki pa že dolgo živi v Ljubljani, kjer si z 31 leti kruh služi kot zobozdravnica, je vabilo prejela v zadnjem trenutku, po odpovedi ukrajinske tekmice. "Razočaranje pred tem je bilo kar veliko, saj sem bila prepričana, da v Pariz ne grem. Zato sem si vzela že nekaj dni prosto. Na koncu je bilo veselje potem seveda še toliko večje. Upam, da se vrnem v formo, in če mi to uspe, se spogledujem s polfinalom," je za STA povedala športnica, ki je v zadnjem letu pod vodstvom legendarnega veslaškega trenerja Miloša Janše izjemno napredovala.

Za trening na Bledu se je odločila, ko je prišlo do sprememb v stroki v njenem matičnem izolskem klubu. "Milošu zaupam, rezultati, ki jih je zgradil, govorijo svoje, in odločitev za Bled je bila logična." Vprašanje, ali olimpijske igre kot življenjski cilj pomenijo tudi konec športne poti, tekmovalka pušča odprto. "Dvakrat sem se že poslovila in vrnila, zato zdaj ne bom rekla nič," je tik pred igrami še povedala tekmovalka, ki bo zanesljivo ostala zvesta smučanju, saj je bila pred leti tudi smučarska učiteljica in Lindsay Vonn je ena njenih vzornic. Morda pa spet poseže po violini, ki jo je igrala v osnovnošolskih letih.

Drug slovenski veslač v Parizu Isak Žvegelj nadaljuje družinsko tradicijo, saj je njegov oče Denis v dvojcu z Iztokom Čopom leta 1992 Sloveniji na igrah v Barceloni priboril prvo olimpijsko odličje za takrat mlado samostojno državo.

"Oče se v delo samo ne vtika. Seveda pa mi daje nasvete okrog tehnike, predlaga izboljšave, ki jih vidi, in to s trenerjem nato predebatirava in kdaj tudi preizkusiva. Pred tekmo si po njegovem nasvetu pomagam s sodo bikarbono in res deluje. Morda je Milošu malo lažje, ker je treniral že očeta in nama obema zaupa," je o družinskih pogovorih razkril 24-letni Blejec.

Da je preboj med najboljših 12 velik izziv, priznava tudi tekmovalec. A zastavil si je dolgoročne cilje. "Z uvrstitvijo na igre me zdaj mika še en olimpijski cikel. Tiha želja je, da se v veslanje vrne tudi moj starejši brat Maksim, pa da preizkusiva dvojec. V veslanju je bil kratek čas, a sanje obstajajo in življenje bi temu lahko podredila."

"Za Pariz bo najbolj pomembno, da v zadnjih dneh ohranim primerno zbranost za delo," še dodaja veslač, ki je že predčasno vedel, da bo v srbski reprezentanci prišlo do sprememb in da bo prav on tisti, ki bo prejel vabilo za nastop v centru Vaires-sur-Marne Nautical Stadium na reki Marni na zahodu Pariza, kjer se bodo delile veslaške kolajne.

Optimističen je tudi selektor Miloš Janša, ki svoja veslača ob optimalnem nastopu vidi v boju za polfinale, predvsem za Isaka Žveglja pa dodaja, da bi lahko visoko posegel na naslednjih igrah, če se bo pravilno lotil. In Janša je med tistimi, ki mu gre verjeti, saj bo na igrah sodeloval že devetič, prvič je tam nastopil leta 1972, nato pa dolga leta vodil veslače do kolajn, tudi v zlatem obdobju z Iztokom Čopom in Luko Špikom.