Mina Markovič: Janja Garnbret je znova potrdila svoje mojstrstvo

"Definitivno njen ponovni uspeh pomeni neizmerno vrhunski rezultat," je v telefonski izjavi za STA dejala Mina Markovič, nekdanja odlična športna plezalka, ki je pred Janjo Garnbret navduševala z dosežki v tekmovalnih stenah.

"Mislim, da se ne zavedamo situacije, v kateri je bila Janja, situacije, v kateri je plezala," je pristavila Markovičeva. "Kljub temu, da je zadnji dve leti dokazovala, da je z naskokom najbolje pripravljena, sploh v kombinaciji obeh disciplin, pa mislim, da to, čez kar je šla v soboto, zgolj potrjuje mojstrstvo, ki ga je pokazala ob pravih trenutkih. Čeprav nisem dvomila, da se zna na največjih tekmovanjih res zbrati in odplezati tako, kot zna, je to še enkrat pokazala in presegla pričakovanja," je bila nad zlatim nastopom Garnbretove navdušena Markovičeva.

Janja Garnbret je drugo olimpijsko zlato kolajno osvojila kljub preplahu s poškodbo sredinca na levi roki po polovici finala. Prst je zataknila med oprimkoma pri skoku na zadnjem balvanu finala. Pri tem ga na srečo ni zlomila in je lahko nadaljevala drugi del finala v težavnosti. So pa takoj po nesrečnem dogodku sledili mučni prizori, ko se je objokana držala za prst.

"Kaj je s prstom, bo najverjetneje videti dan ali dva po tekmi. Zagotovo je šlo za udarec, prisotna je bila bolečina, sploh na takem tekmovanju, ob tako pomembnih trenutkih, se verjetno tudi malo ustrašiš, ampak Janja je znova dokazala, da je bila zadaj neizmerna želja, zavedanje, koliko priprav in dela v zadnjih letih je bilo usmerjenega v ta nastop, v to tekmovanje in potem se marsikdaj bolečina za tisti nastop čudežno umakne," je Markovičeva opisala, kaj je preživljala slovenska šampionka.

Dosežek Garnbretove občuduje tudi član stare slovenske alpinistične šole Viki Grošelj, za katerim so številni najtežji himalajski vzponi. "Najprej sem alpinist, potem sem športni pedagog in sem seveda tudi vnet navijač vseh slovenskih športnikov. Trenutno sem sicer na dopustu, ampak sem ga dobesedno prekinil in se priklopil pred televizor, videl vse v zvezi z Janjo, in jasno, očaran in ganjen in kar je še teh besed, s katerimi sicer težko poveš, kaj ji je uspelo."

"Rekel bi, da sem neizmerno ponosen nanjo, na Slovenijo, na slovenski alpinizem nenazadnje, saj vendarle športno plezanje izhaja iz alpinizma, in lahko rečem, preprosto presrečen," je še dejal Grošelj v telefonski izjavi za STA.

"Sočasno sem spremljal tudi vse ostale naše športnike na olimpijskih igrah, ki so spet pokazali tisto vrhunsko pripravljenost v svetovnem merilu, ne samo Janja, čeprav lahko rečem, da je imela najtežje delo, ko je branila zlato medaljo." 

Grošelj, ki je tudi predsednik odbora za podeljevanje najvišjih državnih priznanj na področju športa, Bloudkovih priznanj, je prepričan, da si športno plezanje nedvomno zasluži olimpijski status. "Glede na njegovo priljubljenost me ne skrbi za to, da bi ne ostalo na olimpijskih igrah. Vse ostale države, ki si želijo zmagati v športnem plezanju, pa mislim, da zelo skrbi, kdo bi lahko ponovil ta izjemen uspeh naše Janje," je dejal.

Ob tem je čestital tudi ostalim slovenskim športnikom na igrah. "Globok poklon Janji in njenemu moštvu okoli nje, pa tudi vsem ostalim slovenskim športnikom, ki so tako perfektno predstavljali Slovenijo na letošnjih olimpijskih igrah."

'Janja je še enkrat dokazala, da je daleč najboljša plezalka'

Izjemno vesel po novi zlati kolajni Janje Garnbret na olimpijskih igrah v Parizu je bil tudi njen trener Roman Krajnik. Za svojo varovanko pravi: "Še enkrat več je dokazala, kdo je Janja Garnbret. Je daleč, daleč najboljša plezalka na svetu."

Tudi sam je preživljal stres finala, predvsem zaradi presenečenja ob poškodbi prsta ob koncu balvanskega dela tekmovanja. "Planirala sva vse možne scenarije, mislim pa, da ni junaka, ki bi kot športnik in trener planiral poškodbo. Tega seveda nisva načrtovala."

"V 'šalci' se ji je med skokom zataknil prst. Ne vem, ali je izpahnjen ali malo zvit. Mi enostavno nismo delali panike. Fizioterapevt je naredil malo tretmaja, a čim manj, da je ne bi zmedli. Midva z Matejem (fizioterapevt Bombač, op. a.) sva ostala mirna in v steno je šla nato normalno, vsi smo skušali to pozabiti."

Panična pa je bila po oceni trenerja tudi plezalka: "Seveda je bila, saj je samo človek. Vemo, po kaj sva prišla, to sva dobila, a ni bilo lahko." Zato nadaljevanje za celo slovensko ekipo ni bilo lahko.

Zahtevnosti postavitve balvanov in smeri v težavnosti se je dotaknil le bežno: "Prva dva balvana, kot da ju ne bi bilo. Tretji in četrti sta bila prava. Četrti je bil z zadnjim gibom za vrh morda celo pretiravanje. Težavnostna smer pa je bila tipičen 'vzdržljivček'. Tu se pokaže, ali imaš ali nimaš in plezaš, do kamor gre."

"Prepričan sem, da bi se Janja v težavnosti z lahkoto sprehodila do vrha, če ne bi zgodilo, kar se je in bi prst ostal cel. Za marsikoga bi bilo tekme konec ali pa bi bila predstava v težavnosti pol slabša."

Zaradi vseh pritiskov je tudi sam šel skozi pravi vrtiljak čustev. "Po mojem sem vse čutil prav tako intenzivno kot Janja. Vemo, po kaj sva prišla. Imel sem več tekmovalcev, ki gredo na tekmo sodelovat, in bo, kot bo, tokrat je bilo drugače. Meni je uspelo vsa čustva držati v sebi. Tudi danes ob poškodbi, s čimer sem se tudi malo presenetil. Če bi Janja videla kanček skrbi na mojem obrazu, ne vem, če bi bilo to dobro."

Vso napetost trener čuti tudi med nastopom. "Ko Janja vstopi v smer, po dveh, treh gibih vem, kako se počuti. Potem dejansko z njo delam gibe kar skupaj. Včasih seveda drugače odpleza, a če ona to na steni tako začuti, je vse okej. Poznam jo dobro, in če je njen gib drugačen, ji to zapaše. Vseskozi pa plezam zraven."

Ob zlatu je bilo veselje še toliko večje. "Tega se opisati niti ne da. To je treba doživeti. To je občutek sreče, zadovoljstva, pa tudi veliko olajšanje. To pride vse naenkrat, to kar izbruhne."

Še bolj, kjer je bila ta kolajna po Krajnikovem mnenju celo težja od tiste v Tokiu pred tremi leti. "To je velikanski pritisk, ki ga je nosila s sabo vsa tri leta, pa do zadnjega nastopa danes v finalu. Tista je bila prva, ta je zaradi vseh okoliščin vredna še več."

In glede na vse dosežke je povsem Jasno, da je Janja Garnbret najboljša na svetu. O posebnosti svoje tekmovalke je prvič glasno razmišljal že po zmagi v Tokiu in trditev, kaj jo razlikuje od konkurence, drži še vedno. "Odlikuje jo to, da nima strahu, ne boji se tveganja v balvanih. Ima pa tudi neverjeten občutek in vidi smer."

Roman Krajnik je v svetu trenerstva športnega plezanja uveljavljeno ime praktično že tri desetletja. Pred Garnbretovo je v domači Škofji Loki delal tudi s someščanko Majo Vidmar in tudi s Ptujčanko Mino Marković, ki ju je popeljal do naslova skupnih zmagovalk svetovnega pokala.