Kristjan Čeh za podpis na steno slavnih ni potreboval lestve

"Zagotovo je višina asociacija name, ja. Vsak me vpraša, koliko sem visok, ali pa mi rečejo, da sem na televiziji videti manjši kot v realnosti. Ampak navadil sem se na to, meni višina ustreza, tudi v športu je dobro, tako da sem zadovoljen s s svojo višino," je skomignil z rameni dva metra in šest centimetrov visoki atlet.  

Za podpis na sredino stene zavitega stopnišča, kamor se podpisujejo vsi letošnji udeleženci olimpijskih iger v Parizu, ni potreboval lestve, ki jo imajo pripravljeno za vse ostale in na katero se je danes popoldne povzpela tudi Tina Šutej, ki prav tako zapušča Francijo. So pa isto lestev s pridom uporabili tisti, ki so želeli spominsko fotografijo s Kristjanom Čehom.

Obema s Šutejevo pa bo za vedno ostal spomin na prepolnem olimpijskem stadionu. "Stadion je bil res poln, bilo je super. Neverjetno, sploh, ko so predstavljali francoske športnike in ko so se ti spravili k skoku ali metu. Podpora je bila tako glasna, da sploh nisi mogel slišati svojih misli, res je bilo neverjetno, zelo sem uživala," pravi.

"No, uživala sem v tej atmosferi, nisem pa uživala v svojih skokih in ob svojem nastopu," prizna tekmovalka, ki z olimpijskih iger odhaja z uvrstitvijo v finale in 19. mestom. "Se pa zavedam, da se take ne zgodijo vsak dan, tudi ne vsako leto in Pariz je res naredil en velik spektakel," je dodala.

"Res je bilo fenomenalno vzdušje, bilo je zelo glasno, še posebej, ko so tekmovali Francozi. Ampak jaz imam to rad, to me spodbudi. V atletiki ni veliko priložnosti, da bi te spodbujajo 80.000 gledalcev, zato je treba take trenutke izkoristiti," pravi tudi Čeh.

Jutri se vrača, zato pravi, da mu verjetno ne bo uspelo na nobeno tekmo iti kot zgolj navijač. Če pa bi imel čas, bi si želel - tako kot vsi ostali - ogledati odbojko na mivki. "Prizorišče je vrhunsko, z Eifflovim stolpom v ozadju je prizorišče res privlačno," pravi. Na njegovem seznamu želja bi bil seveda tudi plezalni finale kolegice Janje Garnbret.

V Sloveniji bo sicer ostal le nekaj dni, 16. avgusta ga čaka že naslednja tekma v Estoniji, do konca sezone je pred njim tako še precej natrpan urnik. V tem kratkem času, ko bo doma, pa bi si želel vsaj enega pohanega piščančjega zrezka, skromno prizna.