Francoska kulinarika? Morda, a ne v olimpijski vasi!

Bilo je nekaj dni po začetku olimpijskih iger, večina slovenskih potnikov je že bila nastanjena v olimpijski vasi v St. Denisu, mnogi so bili navdušeni nad dejstvom, kdo vse je že pripotoval in koga so srečali. Na pozitivno energijo, ki ti jo vlivajo številni največji športni zvezdniki, ko jih vidiš od blizu. 

In ko se igre začnejo, se začnejo vrstiti napake prirediteljev. Če govorimo o največjem športnem dogodku na svetu, na katerem so zbrani najboljši (vsaj naj bi bili) v danem trenutku, potem je jasno, da je treba najboljšim nuditi najboljše pogoje, da bodo lahko na morda najpomembnejši tekmi v karieri pokazali svojo superiornost. Pa ni ravno tako. Že ob snidenju s prvimi posamezniki iz slovenskega tabora se nisem mogel znebiti občutka, da njihove besede zvenijo 100-odstotno iskreno, ko jih sprašujem denimo o prehrani, izbiri in kakovosti hrane. Čeprav so se nekateri opogumili in na to temo povedali nekaj več v stilu, da je težava, ko nečesa zmanjka, ampak razume to ob predpostavki, da je toliko in toliko športnikov in se to lahko zgodi. Ni res, ne more se zgoditi oz. bolje rečeno: ne bi se smelo. Zakaj? Ker zaradi teh športnikov, ki zastopajo barve svoje države, živijo olimpijski duh, spoštujejo številne zapovedi, so igre to, kar so. 

Opažanja so se hitro potrdila

Ko izven olimpijske vasi – nekaj 100 metrov stran od glavnega vhoda je več restavracij – vidiš številne športnike, športne funkcionarje, v olimpijski opravi seveda, kako naročajo hrano, potem je jasno, da prehrana v olimpijski vasi ni tisto, kar vrhunski športniki potrebujejo. Morda le takrat, ko jo pripravijo in dokler se ne začne pregrevati. In pred dnevi je bilo jasno, da je nekaj s hrano močno narobe. Slovenska odbojkarska reprezentanca je bila na kosilu v slovenski hiši v parku La Villette. Ne zato, ker je vožnja do 19. okrožja nekaj neskončno prijetnega, ampak zato, ker so si želeli pojesti nekaj tistega, česar so vajeni. In Olimpijski komite Slovenije jim je priskočil na pomoč. "Res je bilo dobro," je v zahvali povedal kapetan izbrane vrste Tine Urnaut, potem ko so s soigralci pojedli steak in testenine.

Govorimo o osnovah. Prehrani. In zato ne čudi, da so v olimpijski vasi številni športniki zgolj na obisku, prireditelji takrat naredijo spominske fotografije, bivajo pa izven vasi. Ker so prišli po medaljo in želijo, da je vse tako, kot so si zamislili, da se ne ukvarjajo s tem, ali bodo čakali v vrsti eno uro ali več ali bodo dobili tisto, kar morajo pojesti oz. če bo še ostalo zanj, ker je pred njim v vrsti še toliko in toliko športnikov. 

In govorimo o prehrani. Kje so šele druge stvari, ki bi morale biti na najvišji ravni, če že govorimo o največjem športnem dogodku na svetu. Denimo o sodnikih. Damah in gospodih, ki so v vseh športih nedotakljivi, nezmotljivi in jim ne smeš ničesar reči. So ljudje, ki bi morali kdaj pa kdaj, četudi jim to ni všeč, dvigniti roko in priznati napako. No, morda je stvar še bolj preprosta, ampak bodo morali mali igralci na ravni Mednarodnega olimpijskega komiteja združiti moči z velikimi, temeljito analizirati oškodovanje športnikov, čeprav škoda s tem ne bo odpravljena. Bo pa morda kdo težje spal, ne le športniki ...