Luka Janežič z dosežkom sezone končal v polfinalu na OI

Luka Janežič je bil na prvi progi v uvodni polfinalni skupini in bi moral za preboj v finale zasesti eno izmed prvih dveh mest ali pa biti izmed preostalih vsaj drugi najhitrejši po času. To je bila glede na njegovo letošnjo sezono, v kateri ga je dolgo pestila poškodba, praktično nemogoča naloga.

Petindvajsetletni član celjskega Kladivarja je slovenski rekord tekel leta 2017 v Monaku, ko so mu namerili 44,84 sekunde. Temu času se je letos najbolj približal najprej v kvalifikacijah v japonski prestolnici, ko si je polfinale zagotovil s 45,44 sekunde in 18. izidom.

"Večerni tek me je povsem zadovoljil. Vesel sem, da sem bil še hitrejši kot dopoldne. Glede na sezono bi marsikdo rekel, da tega ne bom zmožen, a sem dokazal, da še vedno sodim med najboljše na svetu. Pričakovanja sem definitivno izpolnil, nazadnje sem bil tako hiter leta 2018. Veseli me, da sem na najpomembnejšem tekmovanju dosegel dva osebna izida sezone, kar je tisto, kar nekaj šteje," je bil zadovoljen Janežič.

V polfinalni skupini in tudi med vsemi v polfinalu je bil najhitrejši Kirani James iz Granade s 43,88 sekunde, kar je dobrih osem desetink slabše od svetovnega in olimpijskega rekorda Južnoafričana Wayda van Niekerka z OI v Riu de Janeiru (43,03).

Na teh OI pred petimi leti je bil James drugi, olimpijski naslov je osvojil leta 2012 v Londonu, svetovni prvak pa je postal leta 2011 v Daeguju.

V kvalifikacijski skupini v Tokiu je bil drugi aktualni svetovni podprvak Anthony Jose Zambrano, Kolumbijec je za južnoameriški rekord prav tako kot James tekel pod 44 sekundami (43,93). Van Niekerk je tekel v tretji polfinalni skupini, vendar je svetovni rekorder ostal brez finala na petem mestu v skupini, 45,14 sekunde pa je bilo dovolj le za skupno 12. mesto.

Janežič je že nastopil na OI in osvojil 17. mesto leta 2016 v Riu. Evropski prvak za mlajše člane leta 2017 je bil na SP najvišje v dvorani leta 2017 v Birminghamu, kjer je bil sedmi, na prostem pa na 28. mestu v Pekingu leta 2015.

Na evropskih prvenstvih je bil najbližje odličju v dvorani leta 2019 v Glasgowu, kjer je bil četrti, mesto nižje pa letos v poljskem Torunu. Na EP na prostem je bil dvakrat peti, leta 2016 v Amsterdamu in v Berlinu leta 2018.

Tega leta je bil polfinalist tudi na dvoranskem SP v Birminghamu, kjer je končal na sedmem mestu in za las zgrešil finale. Med letoma 2017 in 2019 je bil najboljši slovenski atlet leta, lani je bil varovanec trenerja Roka Predaniča v tem točkovanju drugi.