Belgijec Remco Evenepoel je v Parizu pokazal zobe in osvojil zlato medaljo tako v vožnji na čas kot tudi v cestni dirki. Dolgo časa je stik z njim uspešno držal Francoz Valentin Madouas, ki pa je ob koncu vendarle podlegel močnemu tempu belgijskega kolesarja.
Za bron se je udarila manjša ubežna skupina, kjer je bil najmočnejši Madouasev sorojak Christophe Laporte. V tej skupini se je znašel tudi Slovenec Jan Tratnik, ki je na koncu zasedel osmo mesto.
Slovenske barve na cestni dirki, na kateri je Tadej Pogačar pred tremi leti v Tokiu osvojil bronasto medaljo, so poleg Tratnika branili še Matej Mohorič, Luka Mezgec in Domen Novak. Slednji je v zadnjem trenutku zamenjal Pogačarja, ki je tik pred začetkom olimpijskih iger v Parizu zaradi utrujenosti po zmagah na Giru in Touru odpovedal nastop.
Pet nacij s štirimi kolesarji - med njimi tudi Slovenci
Belgija, Danska, Velika Britanija, Francija in Slovenija so države, ki so tekmovale s polno kvoto štirih tekmovalcev. Po tri dirkače so imeli Nizozemci, Španci, Italijani, Američani in Avstralci. Na papirju je najmočneje delovala belgijska zasedba - Tiesj Benoot, Remco Evenepoel, Jasper Stuyven in Wout van Aert.
Profil cestne dirke na olimpijskih igrah 2024:
Kolesarji so se soočili s 13. vzponi in 2800 metri višinske razlike. Moška dirka se je pričela v razkošni soseski Trocadero, nato pa so se kolesarji med drugim tudi trikrat spopadli z ozko, kilometer dolgo potjo navzgor po delno tlakovani ulici. Po vzponu na Cote d'Amelie je sledil hiter in tehničen spust nazaj skozi srce Pariza, mimo Opere in Louvra, nato pa ravninska vožnja ob Seni pred ciljem v 'senci' Eifflovega stolpa.
Kolesarska karavana se je na zahtevno preizkušnjo podala iz osrčja Pariza, kjer so že sledili prvi napadi. Z napadom so si trenutek slave priborili Eric Manizabayo (Rwanda), Thanakhan Chaiyasombat (Tajska), Charles Kagimu (Uganda), Achraf Ed Doghmy (Maroko) in Cristophe Rougier-Lagane (Mavricij). Slednji je dolgo časa vztrajal v begu, ki pa ga je zaključil dobrih 80 kilometrov pred ciljem.
Takrat sta se v ospredje podala Italijan Elia Viviani in Irec Ryan Mullen, lovila pa sta ju Kazahstanec Aleksej Lučenko ter Mullenov sorojak Ben Healy. Na vzponu 68 kilometrov pred ciljem sta v glavnini pospešila Domen Novak in Švicar Stefan Küng, pospeševanje pa je nadaljeval Evenepoel.
Situacija se je potem nekoliko umirila, vendarle pa je dobrih 55 kilometrov pred koncem sledil napad manjše skupine, ki so jo tvorili Madouas, Fred Wright (Velika Britanija), Nils Politt (Nemčija), Marco Haller (Avstrija), Michael Woods (Kanada), Jambaljamts Sainbayar (Mongolija) in Küng.
Tehnične težave so se pojavile na kolesu Mateja Mohoriča in Danca Madsa Pedersena. Oba sta nato lovila priključek nazaj v glavnino, kjer je tempo narekoval Belgijec Tiesj Benoot. Medtem pa sta silovito napadla Nizozemec Mathieu van der Poel in Belgijec Wout van Aert, ki sta se na vzponu s tlakovci izstrelila iz glavnine. Ko se je cesta nekoliko spustila so se jima pridružili Evenepoel, Matteo Jorgenson (ZDA), Julian Alaphilippe (Francija), Toms Skujinš (Latvija), Stephen Williams (Velika Britanija) in Pedersen.
Močan tempo je navijal Evenepoel, ki je zlato odličje v Parizu osvojil že v vožnji na čas. Skupina z Belgijcem na čelu se je zmanjšala na štiri kolesarje - poleg Evenepoela še Madouas, Haller in Küng -, dohiteli pa so tudi vodilnega Irca Healyja. Ubežna skupina si je privozila 47 sekund prednosti, ki sta jo skušala nadoknaditi van der Poel in van Aert, a neuspešno.
Ritem Evenepoela je uspel držati le Madouas. Toda tudi Francoz je vidno nakazoval, da ne more voziti složno s 24-letnikom, ki se mu je 14 kilometrov pred ciljem odlepil. Tretji z dirke po Franciji si je hitro privozil več kot minutno prednost. Zdelo se je, da se bo razveselil gladke zmage, toda dirko je začinil defekt, ki se je Belgijcu pripetil slabe štiri kilometre pred ciljem.
Na njegovo srečo je bil blizu avtomobil z rezervnim kolesom. Evenepoel je hitro opravil menjavo in na koncu brez težav osvojil zlato kolajno.
KOMENTARJI (272)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.