Pred finalom državnega prvenstva: tudi največje ekipe si želijo takšen timski duh!

Odbojkarsko državno prvenstvo za ženske je tokrat postreglo z zanimivim razpletom polfinalnih tekem. Medtem ko so igralke iz Kamnika v dveh potezah nadigrale ekipo Formisa in se uvrstile v finale tega tekmovanja, kjer so, roko na srce, pričakovale nikogar drugega kot Mariborčanke, pa so te pogrnile na izpitu in se tako podajajo le v boj za bronasto medaljo. A da ne bo pomote, medalje je seveda medalja, toda v letošnji sezoni se bodo za tisto najžlahtnejšo borile Novogoričanke. Ob koncu rednega dela sezone so zasedala tretje mesto, da lahko posežejo še dlje, pa ni bilo tako samoumevno. "Iskreno, na začetku si nisem niti predstavljala, da bi lahko igrale v finalu. Dejansko nisem gledala toliko naprej, kaj bi lahko dosegle. Seveda sem si želela, da bi prišle do medalje, mogoče sem razmišljala o tretjem mestu. Skozi sezono pa potem vidiš, kako ti gre. Hitro sem spoznala, da se zelo ujamemo, da se dobro razumemo tudi izven igrišča. Zares smo povezane. Potem se mi je zdelo, da smo na dobri poti," nam pove Polona Frelih, ki v ekipi Novogoričank igra na mestu korektorice.

"Odbojka je ekipni šport, mislim, da smo letos ravno me šle drugim ekipam na živce, ker nam je žoga zares redko padla na tla, res smo borile za vsako piko. Vsak mora pač prispevati svoj del. In na koncu je tudi rezultat tisti, ki sešteje vse te dejavnike," pa pove Anja Mazej. To, da je ravno ekipni duh tisti, ki krasi primorsko ekipo, ni treba posebej izpostavljati. Pomanjkanje izkušenj, navsezadnje gre za precej mlado ekipo, pa so punce nadgradile z dobro kemijo. Takšno, ki jo včasih pogrešajo tudi največji svetovni klubi. Še tako dober posameznik ali morebiti celo več njih ni zagotovilo, ki ti bo prineslo uspehe. Ekipa, ki diha kot eno, pa je pravi recept. In tega so se iz dneva v dan zavedale igralke iz Nove Gorice, ki so skozi sezono napredovale in postale veliko bolj učinkovite. Da se zares dobro razumejo, se odraža tudi na igrišču."Ta ekipni duh zares ogromno pomeni. Mislim, da če ne bi tako spodbujale ena drugo, se motivirale in bile zares ekipa, najverjetneje ne bi prišle do sem, kjer smo sedaj. Tudi če bi bila kakšna posameznica, ki bi povsem izstopala, ne bi mogla narediti tega, kar smo naredile skupaj," še doda Frelihova.

Čeprav so se igralke Nove KBM Branik na papirju zdele precej težek nasprotnik, navsezadnje so dobile tudi vse tekme rednega dela prvenstva, pa se je na koncu izkazalo, da ni vedno vse v teoriji. "To, da imaš spoštovanje do nasprotnika, kot je Maribor, je nekaj samoumevnega. Toda že skozi sezono smo v vsako tekmo z njimi odšle zelo pozitivno naravnane, borile smo se. Čeprav smo na koncu izgubile, pa je bil tisti vtis dober. Videle smo, da se da z njimi igrati, če lahko tako rečem. Kot športnik moraš verjeti, da lahko uspeš, moraš verjeti v sebe bolj kot v ekipo na drugi strani mreže. Zavedati se je treba, da če stopimo vse igralke skupaj, da odigramo tako, kot znamo, da je možno, da premagamo tudi nasprotnika, ki je favoriziran," še pripoveduje Mazejeva.

Sprva nekaj razumljive napetosti in začetniških napak pa se je kasneje obrnilo v njihovo korist: "Že takoj na začetku smo v polfinalni boj vstopile visoko motivirane, mogoče se je v samem začetku pokazala tista majhna nervoza, navsezadnje smo zares mlada ekipa. To se je odražalo na začetku, v prvi tekmi. Toda videle smo, da lahko igramo dobro, kar nas je še dodatno motiviralo. Na domačem terenu, pred domačimi gledalci, pa je potem seveda nekoliko lažje. Vedele smo, da moramo igrati na vse ali nič. Kar smo tudi storile, vsaka igralka je dala vse od sebe. In tako smo prišle do rezultata 1:1. Kar mi je bilo najbolj zanimivo, je to, da smo na naslednjem treningu res trdo delale, ni bilo nikakršne zabave. Resni obrazi, popolnoma osredotočeni na delo, na to, da dobimo še eno tekmo. Pristop je bil pravi," še doda.

In takšen pristop, če ne morda še nekaj več, pa bo potreben tudi v naslednjih obračunih, navsezadnje jih čaka nasprotnik, ki je na papirju favorit za zlato odličje. Toda če so uspele enkrat, so punce prepričane, da lahko presenetijo še marsikoga. "Jaz res pričakujem en dober 'fajt', eno dobro tekmo, borbo. Mislim, da se še nismo sprijaznile s tem – sedaj smo v finalu in dela je konec. Sicer smo presegle pričakovanja, toda še vedno si želimo pokazati, česa vse smo sposobne. Da še nadgradimo delo skozi celotno sezono. Da damo svoj maksimum in na koncu vidimo, kdo je boljši. Takšen je šport," še doda Mazejeva.

In ravno v tem športu so Kamničanke zelo uspešne. Novogoričanke so nazadnje igrale v finalu v sezoni 2018/2019 (naslov pa so osvojile v letih 2002/03, 2006/07 in 2007/08). Leta, ko v finalu ni bilo Kamničank, vse ostale sezone od leta 2010, ko so osvojile svoj prvi naslov, pa so Gorenjke tam stalnica. Osvojile so šest naslovov prvakinj, v vitrini imajo lovorike zadnjih treh let. Podatki, ki so dovolj zgovorni sami po sebi, toda če komu lahko uspe v finalu, lahko uspe EKIPI! "Do svojih nasprotnic v finalu imamo zadostno mero strahospoštovanja. Toda glede na to, da smo uspele premagati Maribor, mislim, da tudi Kamničanke niso nepremagljive. Gre za nasprotnice, ki imajo veliko izkušenj, velikokrat so že igrale v finalu. Toda vsekakor bo nek pritisk tudi na njihovi strani, če ne drugače nas zagotovo niso pričakovale kot možne nasprotnice. Morda je to lahko za nas majhna prednost," še zaključi Frelihova. Je morda to prednost, ki po 15 letih zopet pelje na vrh? Ali bodo Kamničanke le potrdile prevlado in četrtič zapovrstjo lovoriko postavile v svojo vitrino? "Naj zmaga boljši, srečno punce!"