Slovenska odbojkarska reprezentanca se je na Poljsko, na prizorišče jubilejnega 30. tega evropskega prvenstva, prvič odpravila z veliko popotnico z zadnjega druženja najboljših vrst stare celine. Pred dvema letoma so namreč naši fantje kar senzacionalno prodrli vse do velikega finala in ob koncu osvojili zgodovinsko, prvo, kolajno na največjih tekmovanjih. In to srebrno.
Ob tem so na Poljsko odšli po izjemno dolgi in tudi uspešni reprezentančni sezoni 2017. Najprej so si, pod vodstvom novega selektorja Slobodana Kovača, priigrali sploh prvo uvrstitev na svetovno prvenstvo, nato pa z odliko opravili nalogo še v drugi kakovostni skupini svetovne lige. A se je kmalu izkazalo, da so bila številna potovanja v juniju, vse od Japonske do Avstralije, nekako zaman.
Svetovna odbojkarska zveza je namreč že spet pripravila nov koncept tega tudi komercialnega tekmovanja. V katerega pa, očitno, majhna Slovenija nekako ne "paše". A to je posebna zgodba.
In tudi s to popotnico, ter predvsem izčrpanostjo (morda še bolj psihično kot fizično) glavnih akterjev, se je reprezentanca podala novim izzivom naproti. A ne glede na vse, saj tudi mimo poškodb nekaterih ključnih mož ne moremo, so bili cilji visoko postavljeni. To je seveda razumljivo in pravilno. Tudi pričakovanja javnosti so, po prvi kolajni, jasno postala veliko večja.
In fantje se vsega niso ustrašili. Nenazadnje jih je kar veliko iz udarne postave v najboljših odbojkarskih letih, z veliko izkušnjami tudi s klubskih tekmovanj v najmočnejših evropskih ligah.
In morda je še nekaj pomembno. Sloveniji žreb nikakor ni bil naklonjen. V prvem delu prvenstva je bila v zelo zahtevni skupini skupaj z odbojkarsko velesilo Rusijo in stalnico na največjih tekmovanjih Bolgarijo. V nadaljevanju pa sta bili možni nasprotnici še dve izjemni reprezentanci: gostiteljica prvenstva Poljska, ki je tudi aktualni svetovni prvak in Srbija, ki se ponaša s kolajnami tudi z olimpijskih iger.
In naši fantje so na 30. tem evropskem prvenstvu ljubiteljem športa ponudili zares vse: od pričakovane in zanesljive zmage nad Španijo, do izjemne predstave, a s kakšno lepotno napako v zaključkih prvih dveh nizov, na prvi tekmi proti Rusiji do blede predstave v srečanju s čvrsto Bolgarijo. Ta tekma je tudi vnesla določen nemir v našo izbrano vrsto, nekaj negotovosti, a tudi poskrbela da se je razočaranje ob porazu in slabi predstavi sprevrglo, kot se za prave reprezentance spodobi, v izjemno odločnost za nov juriš.
In sledila je prava poslastica. Tekma za četrtfinale proti, gostiteljem prvenstva, Poljakom v mogočni Tauron areni. Več kot 13.000 gledalcev je pripravilo izjemno vzdušje, nadvse opazni so bili tudi slovenski navijači. In slednji so, tako kot naša reprezentanca na čelu s kapetanom Tinetom Urnautom, rasli iz niza v niz. Vse glasnejši so bili, vse bolj razigrani. Odbojkarska poezija Slovenije v eni najbolj odbojkarskih dežel. Nepozabno.
A že hip po izjemni predstavi in še kako odmevni zmagi, gostitelji so bili v šoku, je bilo jasno, da bodo fantje Slobodana Kovača, le dobrih 19 ur kasneje, težko kos, še drugič v nekaj dneh, veliki Rusiji.
Da tudi o sistemu tekmovanja in predvsem razporedu ključnih tekem bi se dalo veliko razpravljati. A ker pred dvema letoma naše reprezentance ni nič zaustavljalo in motilo, potem tudi sedaj ne gre iz vsega delati dramo. Tako ali tako se čez dve leti obetajo velike spremembe. Na 31. tem evropskem prvenstvu bo prvič igralo kar 24 reprezentanc in prvič ga bodo gostile kar 4 države. Tudi Slovenija. In to prvič. Mikavna odbojkarska zgodba se torej nadaljuje.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.