'Danes nihče več ne pomisli, da bi zamenjal Slovaško in Slovenijo'

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je največje uspehe dosegla po letu 2015. Začelo se je z naslovom evropskega podprvaka v Sofiji, kjer so na poti do zlata zasedbo Andree Gianija zaustavili Francozi. Nadaljevalo se je leta 2019, ko je slovenska izbrana vrsta odigrala izjemno domače evropsko prvenstvo, v izločilnih bojih na kolena spravila do takrat nerešljivo uganko za Slovence Bolgarijo, nato evropske prvake iz leta 2017 Ruse, v polfinalu še svetovne prvake Poljake. 

Selitev v Francijo, kjer je bil na sporedu obračun s kasnejšimi evropskimi prvaki Srbi, je prinesla manko energije, ki so jo zasedbi Alberta Giulianija dajale razprodane Stožice. Še danes ostaja odprto vprašanje, kako bi se tisti finale razpletel, če bi bila tekma v slovenski prestolnici. Kot tudi, kako bi Slovenija igrala v velikem finalu evropskega prvenstva v Katovicah, če v polfinalu ne bi igrala zgodovinsko gledano, morda celo največjega odbojkarskega trilerja zadnjega desetletja, po katerem so bili v solzah gostitelji Poljaki.

Zgodbe, ki jih je soustvarjal nepogrešljivi del izbrane vrste Dejan Vinčić, Velenjčan, ki je športno pot začel pri Šoštanj Topolšici, nadaljeval v Anhovem (kjer igra danes), nato pa se po štirih sezonah v dresu ACH Volleyja preselil v tujino. Poljska, Turčija, Francija, Rusija, Belgija, Nemčija in Romunija so dežele, ki jih je z igranjem odbojke dodobra začutil, a nikoli v igranju za klub ni užival tako zelo kot v nošenju dresa izbrane vrste.

Nepozabno evropsko prvenstvo v Rimu

Vinčić je na zadnjem evropskem prvenstvu, ki ga je Slovenija začela v Varni, zaključila pa v Rimu, odigral le eno tekmo, tisto najpomembnejšo za končno 3. mesto in bronasto medaljo. Če so v preteklosti slovenski odbojkarji prvenstvo stare celine vselej zapuščali sklonjenih glav, solznih oči, s srebrom okrog vratu, je bron po zmagi nad Francijo svetil kot zlato. In priljubljeni Vinko je takrat za svoj 37. rojstni dan prejel najlepše darilo. Najprej, ko ga je po polfinalnem porazu, v Romunijo, kjer je že bil okupiran s klubskimi obveznostmi, klical direktor slovenske reprezentance Alen Djordjević in mu nekaj trenutkov zatem poslal letalsko karto, in nato po zmagi nad Francozi.

38-letnik je vskočil namesto poškodovanega Gregorja Ropreta zgolj in samo za najpomembnejšo tekmo in jo oddelal sijajno. Predvsem pa dvignil moralo zasedbi Gheorgheja Cretuja, ki je bila po polfinalnem porazu proti Poljakom povsem na tleh. Zagotovo eno bolj imenitnih poglavij, ki jih je skupaj z reprezentanco spisal v 100-letni zgodovini igranja odbojke na Slovenskem spisal skupaj z reprezentančnimi kolegi. Prenos prireditve ob častitljivem jubileju igranja odbojke na sončni strani Alp bomo od 20.00 prenašali na 24ur.com.