
Oblak je dobil 430 glasov, drugi je bil Srečko Katanec s 376, tretji pa Zlatko Zahovič z 286 glasovi. Ostale glasove je prejelo še deset drugih nogometašev. Glasovali so tudi vabljeni nogometni strokovnjaki, igralci, reprezentanti, trenerji in drugi nogometni funkcionarji ter športni novinarji.
"To je zame največje priznanje v moji karieri. Veliko mi pomeni, da sem najboljši. Lahko rečem, da je bila pot do tega dosežka težka, saj sta bila ob meni v igri še Srečko Katanec in Zlatko Zahovič. Nič ne bi bil presenečen, če bi namesto mene nagrado prejel kateri od njiju," je ob razglasitvi povedal Oblak.
Posebnež na igrišču
Brane Oblak je nogometni posebnež in igralec, ki je bil s svojim slogom igre znanilec novih svetovnih nogometnih trendov. Soigralci se ga spominjajo kot nepopustljivega borca za vsako žogo od prve do zadnje minute. Njegove podaje so bile natančne, predložki za doseganje zadetkov pa filigranski. Še danes se ga radi spominjajo pravi ljubitelji nogometa v Ljubljani, Splitu, Gelsenkirchnu, Münchnu in drugod po svetu.
Čeprav kot trener vsaj zaenkrat še ni dosegel svetovne slave, goji sebi lasten, poseben način vodenja in priprave moštva. Tako poseben, kot je bil tudi njegov slog igre, ki je navduševal v sedemdesetih letih in ga je popeljal med največje mojstre nogometne igre na svetu.
Kar se Brane nauči, to Brane zna
Oblaka je še kot mladeniča nogometna pot pripeljala na stadion Svobode na Viču. Kmalu so ga opazili pri takratnemu drugoligašu Olimpiji in na pobudo Nedeljka Gugolja, ki je treniral mladince, je prišel leta 1965 k Olimpiji. Ta je nato postala prvič v svoji zgodovini jugoslovanski prvoligaš. Člansko moštvo je bilo izkušeno, saj so na čelu stali napadalci Frančeškin, Mladenovič, Zagorc, Arslanagič in Corn. Brane je igral na mestu levega krila, kjer je sicer kraljeval Rudi Corn. Dolgo je pri mladincih pridno treniral in nato odlično izkoristil že svojo prvo člansko priložnost. Dvajsetega maja 1966 mu je takratni trener Olimpije Branko Elsner dal priložnost na tekmi proti Partizanu v Beogradu.

Srečanje v Beogradu na stadionu JLA je neposredno prenašala tudi televizija - prvič v zgodovini slovenskega prvoligaškega nogometa. Olimpija, ki je na tej tekmi prvič in zadnjič igrala v rdečih dresih, je nepričakovano zmagala z 2:1. Oblak je osmešil takratne reprezentančne igralce Partizana Vasoviča, Jusufija, Rašoviča in Kovačeviča, dosegel dva gola in bil najboljši igralec tekme.
Zvezda je zasijala
Po tem so nogometni strokovnjaki začeli občudovali ljubljanskega blondinca, ki je na levem krilu smešil branilce. Brane je v dresu Olimpije odigral 181 prvoligaških tekem in dosegel 33 golov. Zadnjega v zeleno-belem dresu junija 1973, ponovno proti beograjskemu Partizanu za Bežigradom.
Oblak je postal eden največjih zvezdnikov jugoslovanskega nogometa. Imel pa je kar nekaj smole, saj je takrat v dresu Crvene zvezde na istem igralnem mestu igral Dragan Djajič, ki je slovel kot eden najboljših levih kril na svetu.
Kdor čaka, dočaka - tudi izbrano vrsto
Oblak je čakal in dočakal tudi nastop v reprezentanci.Takratni selektor Vujadin Boškov ga je leta 1971 vpoklical za prijateljsko srečanje v Bukarešti proti Romuniji. Oblak je igral v drugem polčasu na položaju desnega krila in odigral odlično. Kasneje je kot nogometni reprezentant prepotoval svet, igral na poslovilni tekmi Brazilca Peleja leta 1972 v Riu de Janeiru, bil udeleženec svetovnega in evropskega prvenstva. V državni reprezentanci je do leta 1976, ko je proti Španiji v Zagrebu odigral zadnjo tekmo za "modre", nanizal 46 tekem in dosegel 6 golov. Njegova najbolj blesteča reprezentančna sezona je bila leta 1974. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je igral vodilno vlogo v jugoslovanski reprezentanci, ki se je enakovredno kosala z najboljšimi ekipami sveta: Brazilijo, Škotsko, Nemčijo, Poljsko in Švedsko. Ob koncu prvenstva so Oblaka izbrali v idealno enajsterico svetovnega prvenstva.
Bogata nogometna kariera
Pot poklicnega nogometaša je Oblaka iz Svobode in Olimpije, za katero je odigral osem sezon, vodila za dve leti v Split k Hajduku, s katerim osvojil jugoslovansko prvenstvo in pokal. Brane Oblak je blestel tudi v tujini v dresih Schalkeja 04 in slovitega Bayerna v takrat najmočnejši ligi na svetu. Igral je skupaj z Beckenbauerjem, Breitnerjem, Schwarzenbeckom, Abramczykom in Russmannom, takratnimi nemškimi reprezentanti, ki so bili svetovni prvaki. Ob zaključku igralske kariere je Oblak odigral še nekaj sezon v Avstriji in svojo kariero zaključil v osemdesetih letih.