Na prenovljenem lizbonskem letališču velikanska elektronska tabla odšteva čas, ki je še ostal do EP. Hiše v prestolnici, taksiji in podjetja so okrašeni s portugalskimi zastavami. Televizija na prvenstvo neprestano opozarja s posebnimi oddajami, podjetja za svoja ekonomsko-propagandna sporočila ne morejo mimo nogometa. Tudi politiki pred bližnjimi evropskimi volitvami v svojih nastopih delno uporabljajo kar nogometni žargon.
Dolgo so bili Portugalci do EP skeptični. Gradnja in obnova stadionov sta potekali počasi, stroški pa so neprestano naraščali. Zamenjala se je tudi vlada. Na trenutke je kazalo, da si je Portugalska, najrevnejša država med starimi članicami Evropske unije, z organizacijo nogometnega EP naložila prevelik zalogaj. Kasneje je nogometno EP preraslo v dogodek nacionalnega pomena. Povsod so bili v veljavi varčevalni ukrepi, drugače je bilo le z nogometom. Pravočasno je bilo dokončanih vseh 10 stadionov in z vsakim dnem je naraščalo navdušenje nad dogodkom. Zdaj navijači na Portugalskem ne pričakujejo le dobrega nogometa, ampak od svoje reprezentance zahtevajo tudi naslov evropskega prvaka.
