
Danes sta predsednika obeh organizacij ovekovečila prvi korak h končnemu cilju, enotni pogodbi. Ta korak predstavlja vzpostavitev socialnega dialoga med sindikatom in združenjem, prvo postajo pa formalno upoštevanje in potrditev minimalnih zahtev, ki so jih konec novembra kot obvezne svojim članicam poslali iz Mednarodne nogometne zveze (FIFA).
"Ta izhodišča smo sprejeli že na zadnji seji predsedstva in klubi jih morajo obvezno upoštevati. Sprejeta so bila soglasno s klubi, na slednjih pa je, da jih nadgradijo. Tam, kjer klubi ocenjujejo, da lahko gredo nad standarde, je to njihova dobra volja in seveda potem pogodbena obveznost do igralcev. Mogoče je bil tukaj kratki stik med nami in SPINS. Mi zagovarjamo nek minimum, ki ga lahko nadgradimo, legitimna pravica sindikata pa je pač zahtevati več stvari v osnovnih izhodiščih. Bistveno pa je, da smo se le našli, to je dober temelj za naprej. Pod to ne smemo, saj to zahtevata tudi UEFA in FIFA. Verjamem pa, da bo sčasoma vse skupaj dozorelo in bomo prišli tudi do končne pogodbe," je pojasnil predsednik združenja Branko Florjanič.
Njegov kolega iz sindikata Dejan Stefanović pa je dodal: "Pri tem gre za odsev dejanskih razmer. Pogodbe v Sloveniji se spoštujejo, in tudi če so nekateri členi, ki nasprotujejo nekim splošnim načelom civilnega prava, so nični. Mi pač menimo, da je v interesu klubov, da tisto, kar podpišejo, velja. To je tudi smisel enotne pogodbe, ki si jo po mojem želijo tako klubi kot igralci. Sicer pa so minimalne zahteve prevedene in prirejene iz FIFA. Pod te ne moremo iti. Kar bo več, je stvar dogovorov. Ti se lahko zgodijo v pol leta, letu, v dveh letih ... Odvisno tudi od igralcev. Če bodo oni rekli, da si res to želijo, bo, verjamem, tudi pri nas prišlo do uvedbe enotne pogodbe. Je pa res, mi smo odstopili od določenih zahtev v tem trenutku, ker menimo, da je to v skupnem interesu."
Eno perečih vprašanj v dialogu združenja in sindikata je (bila) tudi ustanovitev garancijskega sklada. Danes sta se oba predsednika vsaj okvirno strinjala, da je ta smotrn. "Sindikat je na združenje, Nogometno zveze Slovenije in tudi trenersko organizacijo pred časom naslovil pobudo po ustanovitvi garancijskega sklada, ki bi igralce ščitil v primeru, denimo, propada kluba. Tega bi polnili vsakoletni prispevki vseh vpletenih, tudi sindikata, in s tem bi igralce ščitili v primeru najbolj črnega scenarija. Sicer pa naj kot primer navedem Španijo, ki tak sklad pozna že več kot 25 let in bo po novem dogovoru v naslednjih treh letih imela v skladu na voljo 900 milijonov evrov. Pri nas bi bile seveda številke primerne našim proračunom," pravi Stefanović.
Predsednik SPINS je izpostavil še en vidik, ki govori v prid ustanovitve sklada: "Zakaj je takšen sklad pomemben? Ker država ljudem s statusom poklicnega športnika ne zagotavlja minimalnih izplačil, kar garantira vsem ostalim delavcem. Govorim o jamstvenem in preživninskem skladu, ki diskriminira športnike v tem pogledu. Vsem ostalim delavcem v primeru stečaja država garantira tri minimalne plače, športnikom pa ne. To bo tudi tema pogovorov z novim ministrom za šolstvo in šport ter premierjem. Z njima se bomo sestali januarja oziroma februarja s tem namenom, da bi tudi zakonodajo spremenili v smeri zaščite športnikov. Ena opcija je tudi ta, da bi se denar, ki ga Fundacija za šport namenja Olimpijskemu komiteju Slovenije, preusmeril v ta sklad. Ta bi tako garantiral izplačila vsem športnikom, ne samo nogometašem."
Florjanič poudarja, da ustanovitev takšnega sklada ni samo stvar dogovorov med sindikatom in SPINS: "Tudi na nogometni zvezi smo že govorili o tem, napočil pa je čas, da gremo korak naprej. Videti je treba, kje so formalne ovire, ki jih moramo doreči, bistveno je tudi, kaj bo reklo ministrstvo za šolstvo in šport. Zakaj bi bili poklicni športniki v slabšem položaju kot ostali v Sloveniji? Ko bomo razčistili to, potem bomo počasi prišli do vsebine in na koncu do številk, ki bodo v Sloveniji takšne, kot bodo. Moramo iti korak za korakom, saj se prehitevanje po desni pač včasih ne izide."
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.