Betonski velikan pred svojim zadnjim evropskim finalom

Čeprav je bil San Siro na sredini tekmi Lige narodov med Italijo in Španijo lahko zaseden le polovično, ni deloval nič manj veličastno. Nekaj že mora biti na tem, da so ga pri reviji FourFourTwo uvrstili med pet najveličastnejših nogometnih objektov na svetu, pri Bleacher Reportu pa na četrto mesto med najbolj zastrašujočimi. 

A zakaj ima San Siro oziroma Giuseppe Meazza, kot je bil kasneje preimenovan, med navijači v Milanu in Italiji tako kulten status? Najpreprostejša razlaga bi bila v njegovi velikosti. Gre za stadion z največjo kapaciteto v državi. Obenem ni bil zgrajen v tla, kot je to navada na nekaterih modernejših nogometnih objektih, temveč gredo tribune samo navzgor. Že hoja do drugega obroča terja slabih sto stopnic. Za vse, ki obračune spremljajo z najvišjega dela tribun, pa je vzpon do tja že pravi podvig. 

Opraviti ga morajo skozi enega od 11 stolpov, ki so bili stadionu dodani ob zadnji veliki prenovi pred svetovnim prvenstvom leta 1990 in omogočajo dostop do tretjega obroča, dodanega prav za že omenjeni Mundial. Štirje nosilni stebri strehe na vsakem kotu stadiona so nekoliko višji. Navijač Milana in italijanske reprezentance Enrico nam je pred sredino tekmo Lige narodov pojasnil, da imajo ti stebri tudi velik simbolen pomen. Mimoidoče, predvsem igralce in navijače nasprotnih ekip, opozarjajo na nogometno veličino države in predvsem mesta Milano.

"To je simbol milanskega nogometa in njegovih uspehov," nam je ravno začel pojasnjevati, ko je vskočil njegov prijatelj Giovanni, ki mu srce bije za Inter: "Ko smo bili otroci, so nam starši pripovedovali o uspehih naših klubov in najboljših igralcih, ki so igrali zanje. Tu so igrala nekatera največja imena v zgodovini." In teh zares ni bilo malo, ogorčena rivala imata med seboj kar deset evropskih naslovov, Milan sedem in Inter tri. V vitrinah San Sira boste našli tudi 37 Scudettov, od tega je 19 obarvanih v črno-modre barve.

Še en pomemben dejavnik, zaradi katerega je San Siro tako priljubljen, je odlično vzdušje. Oba kluba imata izjemno glasni in številčni skupini organiziranih navijačev, tako imenovanih "ultrasov". Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je zasnova stadiona daleč od tipične italijanske. Na Apeninskem polotoku so v prejšnjem stoletju stadioni z atletskimi stezami in več deset metrov oddaljenimi tribunami namreč rasli kot gobe po dežju. Na San Siru pa so obiskovalci zelo blizu dogajanja na zelenici, kar nedvomno pripomore k odličnemu vzdušju.

Še sreča, da je bil nekdanji predsednik Milana Piero Pirelli velik ljubitelj angleškega nogometa. Leta 1925 je namreč izrecno zahteval, da se za njegov klub oblikuje stadion, ki bo po otoškem vzoru namenjen zgolj in samo nogometu. Ob kasneje dodanih zgornjih obročih in strehi je San Siro za povrh še nadvse akustičen, tako da zvok iz glasnih navijaških grl močno odmeva. 

"Najljubša tekma? Zagotovo polfinale Lige prvakov med Interjem in Barcelono iz leta 2010. Še zdaj se spomnim, kako neverjetno glasno je bilo. Bilo je kot v kotlu. Zares neverjetno," se vzdušja, ko je Inter pod Josejem Mourinhom zadnjič pokoril Evropo, spominja Giovanni. 

Ker je bil stadion skozi leta večkrat dograjen, ne ustreza vsem varnostnim predpisom. Tudi zato so njegovo kapaciteto pred časom morali nekoliko zmanjšati, a po drugi strani, kot menijo naši sogovorniki, prav to dodatno pripomore k občutku "kotla". Prostora med vrstami je zelo malo, enako velja za prostor med posameznimi sedeži. Kot zanimivost, naklon v tretjem obroču je blizu 30 odstotkom, medtem ko v Angliji naklon med posameznimi vrstami ne sme presegati 17,5 odstotka. 

A ne glede na vso priljubljenost, zgodovino in sentimentalno vrednost, ki jo premore San Siro, je vse bolj verjetno, da mu bo kmalu odbila zadnja ura. Milan in Inter sta pred dvema letoma predstavila skupen načrt za izgradnjo novega stadiona, sedanji objekt pa bi porušili in na njegovem mestu postavili družinam prijazen športni park. 

Kluba si novega domovanja želita, ker je San Siro v lasti milanske občine, nov objekt pa bi bil izključno v lasti obeh klubov. Po poročanju italijanskih medijev bi Milan in Inter na ta račun letno zaslužila dodatnih 120 milijonov evrov. Poleg tega trenutni objekt v svoji notranjosti zaradi prostorske omejitve ne more ponuditi sto in ene trgovine, s čimer se lahko pohvalijo nekateri modernejši stadioni. Lahko pa San Siro skoraj 100 let po otvoritvi še vedno ponudi tisto, zaradi česar je bil sploh zgrajen. Vrhunski nogomet in predvsem prvovrstno navijaško izkušnjo.