Vatikan in nogomet nista pojma, ki bi ju pogosto omenjali v isti sapi. Še najbolj se je rimskokatoliško cerkev v povezavi z globalno najbolj priljubljenim športom povezovalo zaradi papeža Frančiška, ki je bil že od mladosti goreč navijač San Lorenza. Nogometaše Argentinskega velikana je na svojem sedežu denimo sprejel po naslovu Cope Libertadores leta 2014.
Papež Frančišek je vlogo papeža opravljal 13 let, nasledil je Benedikta XVI., ki sicer ni tako pogosto izkazoval svoje naklonjenosti nogometu, a ni skrival, da je velik privrženec münchenskega Bayerna. Rojen je bil na Bavarskem, v vasici Marktl, ki je od Münchna oddaljena dobrih sto kilometrov.
V intervjuju za Daily Star je nekoč dejal, da je nogomet odlično sredstvo za vzgojo mladih, saj pooseblja vrednote poštenosti, solidarnosti in bratstva.
Bistveno večji nogometni navdušenec pa je bil njegov predhodnik Janez Pavel II. Rodil se je leta 1920 v poljskih Wadowicah. Z nogometom se je ukvarjal že kot otrok, največkrat v vlogi vratarja. Bil je tudi velik navijač Cracovie iz Krakova. Ta je po njegovi smrti njemu v čast upokojila številko ena, tako da si morajo njeni vratarji od takrat poiskati druge številke.
Na družbenih omrežjih je moč najti še nekaj informacij o prejšnjih papežih in njihovih nogometnih simpatijah, vendar so te večinoma nepreverjene. Pavel VI., ki je funkcijo papeža opravljal med letoma 1963 in 1978, naj bi pesti stiskal za Lazio, vendar tega nikoli ni javno potrdil.
Isto velja za njegovega predhodnika Janeza XXIII., ki je bojda navijal za Atalanto, a je njegova edina povezava z nekdanjim klubom Josipa Iličića ta, da je bil rojen v bližini Bergama.
Tako je bistveno bolj verjetno, da so bili doslej le trije papeži resnično naklonjeni nogometu: Janez Pavel II., Benedikt XVI. in Frančišek.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.