Wenger: Tudi v Sloveniji mladi odidejo v velik klub, v katerem ne igrajo, izgubijo motivacijo in se ne razvijejo

"Veliki klubi hočejo več denarja, navijači pa več izločilnih tekem. Treba je najti kompromis med tem, kar hočejo klubi in kar hočejo navijači, ki jih je treba vključiti," je dejal zdaj 71-letni Arsene Wenger, ki se je kot trener najbolj uveljavil pri Arsenalu – tega je vodil med letoma 1996 in 2018 in z njim trikrat osvojil državni naslov, sedemkrat pokal FA in sedemkrat tudi superpokal oziroma Community Shield. Tudi Arsenal sodi med tako imenovane velike klube. Ti si po informacijah, ki zadnja leta vse odločneje pronicajo v javnost, želijo zaprto, elitno superligo, kot ključno leto za korak v to smer pa se omenja leto 2024, ko potečejo televizijske in sponzorske pogodbe za tekmovanja pod okriljem Evropske nogometne zveze (Uefa). Fifa skupaj s svojimi konfederacijami, tudi Uefo, katere predsednik Aleksander Čeferin ves čas poudarja, da je proti ustanovitvi superlige, pred dnevi pa je v sporočilu za javnost zapisala, da ne podpira takšne lige in da bo prepovedala nastope igralcem na tekmovanjih pod svojim okriljem, če bodo igrali v njej. To je storila le malce zatem, ko so je v javnosti znašle podrobnosti triurnega sestanka med predsednikoma Reala Madrida in Juventusa, Florentinom Perezom in Andreo Agnellijem, ki je tudi predsednik združenja evropskih klubov (Eca). Časnik The Times je poročal, da je med klubi zakrožil dokument, v katerem je začrtan okvirni sistem tekmovanja. V tem bo po predlogu 20 klubov (ti bi še vedno igrali tudi domače lige), od tega 15 stalnih, pet pa se jih bo letno kvalificiralo. Ta petnajsterica (klubov soustanoviteljev) bo po poročanju omenjenega časnika za udeležbo dobila po približno 350 milijonov evrov na klub. Liga prvakov prinese približno 113 milijonov.

Teh 20 klubov bo po predlogu razdeljenih v dve skupini po deset, vsak bo igral tekmo z vsakim doma in v gosteh. Najboljši štirje iz vsake skupine se bodo prebili v izločilne boje. V četrtfinalu in polfinalu bo prav tako sistem tekme doma in v gosteh, finale pa bo na nevtralnem terenu. Ali bo do tega v resnici prišlo, še ni jasno, a izjava Fife in njenih podzvez kaže na resno "grožnjo" ustaljenemu sistemu. Tega načenja tudi pandemija covida-19, ki pa je po Wengerjevem mnenju tudi priložnost, kako bolj vključiti navijače. "Zdaj, ko jih ni na stadionih, dojemaš, kako pomembni so. To je priložnost za njihovo večje vključevanje," pravi Wenger, ki je postregel tudi s podatkom nedavne raziskave. Ta kaže, da je povezanost navijačev pri manjših klubih večja kot pri velikih. "To pa zato, ker skupno trpljenje ustvarja večjo vez kot pri velikih klubih. Navijaška povezanost pri Arsenalu, Manchester Unitedu in Chelseaju je bila denimo manjša kot pri Sunderlandu, Wiganu ipd."

Pojasnil je, da je "moderni navijač tisti, ki navija za svojo reprezentanco in je običajno navijač velikega kluba, šele zatem pa lokalnega kluba, s katerim je odraščal". "Kaže, da se lokalna navijaška podpora manjša. Če ne bo nič storjeno, bo ta kultura izumrla. Za to pa je treba več denarja. Kako? S pomočjo televizije," je dodal in poudaril, da morajo vse to voditi športni interesi in kakovost tekmovanja.

Dotaknil se je tudi slovenskega nogometa in dejal, da sta najpomembnejši za preživetje v tej globalizaciji izobrazba ter kakovost "skavtinga", prehajanja med starostnimi selekcijami in treniranja. Izpostavil pa je še znano težavo. "Tudi v Sloveniji mladi odidejo v velik klub, v katerem pa ne igrajo, izgubijo motivacijo in se posledično ne razvijejo," je še povedal poliglot, inženir in ekonomist, ki se ukvarja tudi z astronomijo – nenazadnje je nekje "tam zgoraj" asteroid z njegovim imenom.