V enem najbolj razburljivih zimskih prestopnih rokov pri nas so najprej udarili pri Mariboru, kjer so na posojo pripeljali lani najboljšega strelca Olimpije Đorđeja Ivanovića. A zmaji svojim ogorčenim rivalom niso dolgo ostali dolžni. Le slaba dva tedna kasneje so uradno naznanili, da bo do konca sezone iz Hammarbyja v Stožice posojen Aljoša Matko.
Z 21-letnim krilnim napadalcem smo se pogovarjali pred njegovim debijem v dresu zmajev proti Muri, ko je vstopil s klopi. Premierno pa bi ga lahko od prve minute videli prav proti svojemu nekdanjemu klubu, ki bo v Stožicah gostoval v nedeljo.
Zaveda se, da ga mariborski navijači, če bi razmere to dopuščale, zagotovo ne bi sprejeli v prijateljskem duhu. "Z navijači nimam težav. Logično je, da bi lahko iz mariborskih ust slišal marsikaj, ampak to je sestavni del nogometa,” je stvaren Matko, ki mu je žal, da bo lahko na največjem slovenskem stadionu le 750 navijačev. “Vsi vemo, da bi bila atmosfera veliko boljša, če bi bile Stožice polne.”
Seznam vseh dobitnikov nagrade Vijol’čni bojevnik, ki jo podeljujejo od leta 2008:
Lubomir Kubica (2008), Dejan Mezga (2009), Elvedin Džinić (2010), Marcos Tavares (2011-2015), Jasmin Handanović (2016), Tavares (2017), Saša Ivković (2018), Rok Kronaveter (2019), Aljoša Matko (2020).
‘Najbolj pomembno je, da se dobro počutim’
Član slovenske reprezentance do 21 let je na Švedsko prestopil lani avgusta. Svojo pot pri Hammarbyju je začel odlično, saj se je med strelci prvič znašel že na drugi tekmi, v nadaljevanju pa ni več našel prave forme. Na 13 tekmah je zbral dva gola. Zadnjič je v prvi postavi zaigral na začetku oktobra, zaradi česar se je odločil, da se v iskanju stare forme vrne v domovino.
“V Hammarbyju je prišlo do situacije, ki bo ostala med nami (med njim in klubom, op. a.), zaradi katere sem se odločil za posojo. Moj cilj je, da dobim več minut in da se vrnem spet v strelsko formo. Vsi vemo, zakaj se pri Olimpiji borimo – da bomo na koncu prvaki. Ta zgodba se mi je zdela zanimiva, zato sem se odločil za Ljubljano,” je povedal o razlogih za vrnitev na prvoligaško sceno.
Pa se mu je bilo težko odločiti za Olimpijo, glede na pečat, ki ga je pustil pri Mariboru? “Niti ne. To je bila ena od možnosti, ki so se mi ponujale. Na koncu sem se zanjo odločil, ker je zame najbolj pomembno, da se dobro počutim spet nazaj v domačem okolju.”
Matko dodaja, da je z nekaterimi nogometaši Maribora, sploh s tistimi, s katerimi je igral že v mlajših selekcijah, še vedno v stikih. “Veliko se pogovarjamo, a mojega prestopa nismo komentirali,” je odvrnil, ko smo ga vprašali, ali je bil zbadljivk deležen tudi s strani nekdanjih soigralcev.
Na Švedsko bi se še vrnil
Čeprav se njegova prva epizoda v tujini ni iztekla po željah, v njem še vedno tli velika želja po igranju izven slovenskih meja. Upa, da bo še kdaj oblekel dres Hammarbyja, saj je hitro ujel ritem življenja v Stockholmu. “S privajanjem nisem imel težav. Hitro sem se vklopil. Švedska je res lepa država, tudi Stockholm je super, pravo velemesto. V ekipi je bilo par ‘Balkancev’, ki so mi razkazali mesto in s katerimi sem se družil.”
Da zaenkrat pri švedskem velikanu ni pustil večjega pečata, je po njegovem mnenju “kriv” splet različnih okoliščin: “Poleti tja nisem prišel stoodstoten, ker v Mariboru pred tem nisem igral. Na začetku sem začel par tekem, a sem potreboval čas, da se navadim. Malo sem se lovil. V situacijah, ko ti žoga ponavadi gre v gol, mi parkrat ni šla, tako da sem izgubil nekaj samozavesti, ki je za napadalca zelo pomembna. Tudi konkurenca je bila huda, a sem igral skoraj vsako tekmo. Na koncu sem prihajal s klopi po 20 minut. Trener, ki me je pripeljal, je odšel. Prišel je nov z drugačno filozofijo. Na Švedskem je bilo vse super, a sem se odločil za vrnitev v Slovenijo, da spet zaigram tako kot prej.”
Nad navijači je navdušen
Klub, ki ga je v Ljubljano posodil z možnostjo odkupa, se mu je hitro prikupil tudi zaradi izjemnih navijačev. “Tega se ne da primerjati z razmerami pri nas. Na domačih tekmah nas je skoraj vedno podpiralo med 25 in 30 tisoč navijačev. Ni važno, v katerem sektorju so, tam vsi pojejo. Poje cel stadion. Vzdušje je res vrhunsko,” je povedal Matko in dodal, da se je na Švedskem srečal z zadevami, ki jih v Sloveniji ni bil vajen.
“Izven stadiona moraš paziti, kam hodiš. Hitro se lahko znajdeš v predelu AIK-a ali Djurgardena, recimo, in tam bi lahko imel težave. Vsak od treh velikih klubov ima svoj predel mesta. V Hammarbyjevem predelu te res vsi poznajo. Ko sem prišel gor, so mi vsi zaželeli dobrodošlico. Tudi sedaj ob odhodu na posojo so mi številni zaželeli srečo. Navijači na Švedskem so 100-odstotno vpeti v nogomet.”
V Ljubljano je prišel z jasnim ciljem
Matko je za konec dodal še, da bolj kot o osebni statistiki razmišlja o ekipnem uspehu. Njegov cilj v polovici sezone pri zmajih je – kakopak – samo en: “Kamorkoli bi prišel, bi bilo zame logično, da bi ciljal na prvo mesto. Ni važno, za koga igram. Na koncu bom dal svoj maksimum in skušal biti najboljši.”
In Matko v svoji najboljši izvedbi bi Olimpiji v lovu na zaostanek iz prvega dela sezone nedvomno prišel še kako prav.