V Iranu nas je čakal špalir ljudi z noži, Split doživeti in tam živeti, je skoraj za umreti

Marijan Pušnik je bržčas eden bolj zanimivih in odprtih sogovornikov, vsaj, kar se nogometa tiče, na sončni strani Alp. Svojo trenersko pot je začel na Koroškem, rad pove, da mu je bilo v čast sedeti na klopi vsakega kluba v karieri, tako Ojstrice kot Hajduka. V Sloveniji je vodil oba večna rivala, preizkusil pa se je tudi v tujini, poleg sosednje Avstrije so ga nogometna pota popeljala še v Iran ter na Japonsko in nazadnje na jug Hrvaške. Pušnik je bil svoj čas eden glavnih kandidatov za klop slovenske reprezentance, kjer pa je prednost po prelomu tisočletja dobil Matjaž Kek, a Korošec tega ne obžaluje, saj je Mariborčan našo izbrano vrsto popeljal na Mundial, priznava pa, da je bila želja prisotna in da bi se stvari takrat lahko obrnile drugače. Pri 61 letih ima strateg, ki je trenutno brez kluba, še vedno dovolj energije in želje, da o koncu trenerske kariere sploh ne razmišlja. 

˝Imel sem to srečo, da sem šel po trnovi poti˝ 

Slovenski trener je v domovini med drugim vodil Celje, Maribor, Rudar iz Velenja in Olimpijo, povsod pa je pustil velik pečat. Ime si je začel resneje ustvarjati pri Celju, kjer pravi, da je imel proste roke pri izbiri igralcev, s katerimi je gojil lep in uspešen nogomet, do tega ga je pripeljala njegova športna pot v preteklosti. "Mislim, da sem imel to srečo, da sem šel po trnovi poti že prej. Kot igralec – trener v Avstriji, trener mlajših selekcij in pa članske v NK Dravograd-Ojstrica, ko smo klub pripeljali iz 5. v 1. ligo," se spominja Pušnik, ki je v Celju podpisal za tisti čas dolgoročno, štiriletno pogodbo. Priznava, da je bila celjska zgodba dobra odskočna deska, saj je igralce selekcioniral sam, kasneje pa je klub od tega tudi zaslužil, saj so v knežjem mestu po besedah takratnega trenerja rumeno-modrih prodali kar 16 nogometašev. 

Povlekel je tudi nekaj vzporednic z novo celjsko zgodbo, do katere se ne želi pretirano opredeljevati in poudaril, da bodo ruski vlagatelji morali biti potrpežljivi tudi z novim trenerjem Simonom Rožmanom, hkrati pa se zaveda vpliva, ki ga v modernem nogometu predstavljajo agenti in menedžerji, s katerimi sodelujejo igralci. Tudi v tem vidi zametke iz svojih časov, a meni, da je bilo tega manj, vsaj v njegovi celjski zgodbi. 

"Na Zahovića sem bil jezen, ker me je odstavil, pri Olimpiji ni kaj za skrivati"

Zgodba zase sta Maribor in Olimpija. Pri Štajercih je eden lepših spominov slavje v pokalu Intertoto, ko so vijoličasti izločili Villareal, 61-letnik pa je izdal, da je bil tudi sam eden pobudnikov Zahovićevega prihoda v Ljudski vrt, ki je pomenil konec Pušnikovega vodenja trenutno vodilne ekipe slovenske prve lige: ˝Štejem si v čast, da sem bil eden glavnih pobudnikov tega, da Zahović pride nazaj, čeprav nekateri niso bili za to, tudi midva nekaj časa nato nisva bila v najboljših odnosih, jasno, da sem bil jezen, ker me je odstavil, ampak razumem danes, zakaj, kako in kaj in delal je pravilne stvari,˝ se spominja svojih vijoličastih dni.

Povratek z Japonske je nato zahteval nekaj odmora od trenerskega posla, nato pa je prišel klic Olimpije, ki je z Milanom Mandarićem na čelu leta 2015 začela novo poglavje. Zeleno-bele je Korošec vodil dobro, imel v določenem delu prvenstva kar devet točk naskoka pred Mariborom, nato pa se je moral z ljubljanske klopi, podobno kot večina trenerjev v Zmajevem gnezdu, dokaj neupravičeno posloviti: ˝V Olimpiji ni kaj za skrivati, prišla sta Mandarić in Stojić, ki sta imela svoje interese, potem pa se je zgodila velika sreča, g. Mandarić je odšel v Anglijo, g. Stojić je bil tudi odsoten mesec dni, mi smo pa začeli igrati zelo dobro, tako da sem sam začel izbirati igralce in dokler sta se vrnila, smo imeli že devet točk prednosti.˝ Sam pravi, da ne gre za obrekovanje, in da je bilo nekaj pritiskov, kdo mora igrati v zeleno-belem dresu, konkretno je opisal primer Kenana Bajrića. Sicer je bil nad prekinitvijo sodelovanja razočaran, a je za odločitev že izvedel preko ˝nogometnega podzemlja˝, kakor temu pravi sam. Na ljubljansko klop se je vrnil še enkrat v eri Milana Mandarića, leta 2017, ko so bili v negativno dobrodošlico vpleteni Green Dragonsi:˝Tega se zelo nerad spominjam, ker so se nekatere vodje Green Dragonsov zaradi osebnih interesov lotili mene in Kronavetra.˝ Takrat je bil Pušnik negativno sprejet že na prvi tekmi po povratku v Domžalah. 

˝V Iranu nas je kamenjal poln stadion, čakali so nas z noži, biti trener Hajduka je velika čast˝ 

Marijan Pušnik je bil v dveh obdobjih tudi trener v Iranu, kjer je, kot smo zapisali že v uvodu, vodil dva kluba, prigode, ki pričajo o iranskem nogometnem fanatizmu na meji norosti pustijo človeka brez besed: ˝… ko te pričaka poln stadion in te kamenja, ali pa ko greš v Tabriz in te čaka špalir, ko greš do stadiona z avtobusom 300 metrov, na obeh straneh je črno ljudi in vsak ima v roki nož ... in ti greš skozi ta špalir do slačilnic in moram reči, da smo tekmo izgubili že na pol špalirja, v 15. minuti je bilo 3:0 za domačine.˝ 

Vendarle pa je nekaj posebnega tudi sosednja Hrvaška, predvsem splitski Hajduk, kjer je na klopi zdržal pol leta, vseeno pa ga na Dalmacijo vežejo lepi spomini: ˝Split doživeti, tam živeti, je skoraj za umreti, če sem malo pesnika. Res velika izkušnja, velika čast, da sem bil trener Hajduka ... to so čustva, to je celotna Dalmacija, ki je zadaj, tu je tisoč primerov, oddaja je prekratka za to.˝ Kljub temu, da je že nekaj časa brez kluba, pa Marijan Pušnik še ni rekel zadnje, tako meni sam, saj ima energije dovolj in je pripravljen na izzive, ki mu jih bo še prinesla prihodnost. Več pa ... le en klik stran!