Angelo Pagotto je zdaj picopek v Nemčiji, svojo zgodbo pa je zaupal slovitemu športnemu časniku La Gazzetta dello Sport. Za nekoč prvega vratarja italijanske reprezentance do 21 let je bila meja le nebo, a se je vse skupaj hitro spremenilo, čeprav je ob vzhajajočem zvezdniku Gianluigiju Buffonu še imel lepo prednost.
"Bil sem mlad, imel sem veliko denarja v žepu, a nisem imel trdne družine, ki bi me vodila. Dobil sem vsako žensko, ki sem hotel. V tistem trenutku Buffon še ni bil tisto, v kar se je spremenil kasneje. Bil je nekaj let mlajši, prednost pa so dajali meni. A midva sva bila tista, za katera so govorili, da nama je usojeno, bila sva najboljša vratarja tistega trenutka," je povedal Pagotto.
"Bil sem v Pistoii, kamor me je posodil Napoli. Spal sem in zazvonil je telefon, še v spanju sem se javil. 'Tu Luciano Moggi.' Napadel sem ga, rekoč: 'Ne hecaj se!' Spet je poklical in spet dejal, da je on, takrat sem mu moral verjeti. Želel me je odpeljati v Juve," je nadaljeval Pagotto.
Zaprl si je vrata
Do dogovora s takrat enim največjih vplivnežev italijanskega nogometa ni prišlo, kar je imelo po mnenju danes 47-letnega vratarja velik vpliv na nadaljnji potek kariere. A seveda ne odločilnega.
"Ne vem, ali sem naredil napako ali ne. Ko gledam nazaj, bi bilo morda bolje oditi tja. Z agentom sva tehtala več reči: alternativa je bila Sampdoria, (Walter) Zenga se je bližal koncu kariere in tam bi imel več prostora, v Juvetu pa bi se moral še oznojiti. A po tem, ko sem rekel ne Moggiju, so se zaprla vsa vrata," je dodal Pagotto.
"Moje srce še vedno joče zaradi slovesa od Sampdorie. Vzdušje je bilo v vseh pogledih zelo dobro, zaradi tega se še vedno počutim usr*no. V Milanu pa sem našel hladno mesto in še hladnejši klub," se je spominjal nogometaš, ki bi moral pri AC Milanu doseči vrhunec kariere, a je pri rdeče-črnih ostal le eno sezono (1996–1997).
'Vse je šlo'
Sledilo je obdobje pri Perugii, ki ga je zaznamoval – po besedah Pagotta – sumljiv dopinški prekršek. Obtožen je bil uživanja kokaina, kar ga je zaznamovalo do konca kariere.
"V tistih letih si se še lahko izognil testiranju, če bi imel slabo vest, bi to verjetno tudi storil. A bil sem miren, saj sem bil negativen teden prej v Parmi in tudi naslednji teden v Padovi. Samo v vmesnem obdobju po tekmi s Fiorentino sem bil pozitiven, čudno ... Tožilec mi je dejal, da dobim, če priznam napako, le šestmesečno kazen. A na to nikoli nisem niti pomislil," je povedal.
"Vse je šlo. Nogometaši, moji nekdanji soigralci zdaj niso bili več moji prijatelji. V Liguriji sem preživel dve leti z mamo v hotelu, ki smo ga odprli. Ona je verjela vame. Bili so dnevi, ko se zaradi ponočevanja v diskotekah nisem mogel dvigniti s postelje. Začel sem živeti divje življenje. Ko sem se zavedel, da mi je situacija ušla iz rok, sem se pogledal v ogledalo in se šel zdravit. Ni me sram priznati, da sem poiskal pomoč, proti depresiji se sam ne bi mogel boriti."
Obtožen tudi nameščanja tekem
Uspešno je sicer branil barve tržaške Triestine, ki ji je pomagal do napredovanja v višji rang tekmovanja, a tudi v slovenski soseščini ni našel miru: "Vsi so bili jezni name. Predsednik Triestine me je začel obtoževati, da nameščam tekme, proti njemu sem podal obtožbo in odšel, čeprav smo osvojili naslov. Tam so se začele resnične težave. Nisem več mogel dobiti ekipe."
Pri Crotoneju so ga nato vnovič ujeli pri zlorabi kokaina in mu izrekli dosmrtno prepoved nastopanja. Po uspešni pritožbi so mu kazen nato znižali na osem let, iztekla se mu je leta 2015, ko je imel že 41 let in se z nogometom seveda že lep čas ni več ukvarjal.
Skrit pod kuharsko kapo
"Nisem več čutil adrenalina na igrišču, to pa sem iskal v kokainu. Dobil sem slabo družbo, v kateri sem se počutil glavnega," je priznal Pagotto.
Zdaj je vendarle našel svoj notranji mir daleč od domačega Piemonta, čeprav z nogometom ostaja povezan kot trener vratarjev mlade ekipe iz mesta, v katerem dela.
"Šel sem v Nemčijo, postal sem picopek, kuhal sem vse. Nekateri Italijani me prepoznajo, a v tej delovni obleki ni lahko," je sklenil Pagotto.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.