Viktor Ponedeljnik je Sovjetski zvezi leta 1960 prinesel edini naslov z največjih tekmovanj, potem ko je na obračunu z Jugoslavijo v Parizu z glavo zadel sedem minut pred koncem podaljška za končnih 2:1. Skupaj še s štirimi nogometaši je bil z dvema goloma prvi strelec zaključnega dela turnirja, na katerem se je Jugoslavija najbolj približala velikemu nogometnemu uspehu, ki pa se ji je kljub talentiranim generacijam izmikal vse do razpada. Ponedeljnik se je s Sovjetsko zvezo prebil tudi do evropskega finala leta 1964, ko je moral v Madridu priznati premoč Špancem.
Nogometaš iz Rostova na Donu je svojo športno pot začel pri domačem Burevestniku, nato pa branil tudi barve lokalne vojaške šole. Pozneje je nosil tudi drese rostovskih Torpeda in SKA, dvakrat pa je odšel tudi v prestolnico, kjer se pri moskovskih CSKA in Spartaku ni zadržal dolgo. Za Sovjetsko zvezo je na 29 tekmah dosegel zavidanja vrednih 20 golov, leta 1969 pa je pri Rostselmašu začel in tudi končal svojo na koncu izjemno kratko trenersko pot.
V Rostovu so mu postavili kip
Tudi nogometno kariero je sklenil precej hitro, in sicer leta 1966, potem ko naj bi zaradi operacije slepiča pridobil veliko kilogramov. Pozneje se je po slovesu od vseh nogometnih funkcij preizkušal tudi kot športni novinar in urednik. Poleg stadiona Olimp-2 v Rostovu na Donu že več let stoji tudi njegov kip, ki Ponedeljnika prikazuje s pokalom za naslov evropskega prvaka, ki ga je Sovjetski zvezi priigral v Parizu.
Turnir leta 1960 je bil seveda precej drugačen od aktualnih, saj je sprva potekal na izpadanje (tekma doma in v gosteh), nastopilo pa je 17 ekip, med katerimi odmevno ni bilo Zahodne Nemčije, Italije in Anglije. Polfinale, finale in tekmo za tretje mesto je na koncu gostila Francija s Parizom in Marseillom, na zaključni turnir pa se je Sovjetska zveza denimo prebila po tem, ko iz političnih razlogov v Moskvo za tekmo četrtfinala ni želela odpotovati reprezentanca Španije, njihovi tekmeci pa niso želeli privolitev v selitev tekme na nevtralno prizorišče.
Na zaključnem turnirju so poznejši prvaki iz Sovjetske zveze najprej v Marseillu visoko premagali Češkoslovaško (poleg gola Ponedeljnika je za končnih 3:0 vodilna zadetka prispeval Valentin Ivanov), na obračunu med Francijo in Jugoslavijo v Parizu pa so gledalci videli kar devet golov: Jugoslovani so se dvakrat vrnili po dveh zadetkih zaostanka in na koncu slavili s 5:4. Čehi so na koncu osvojili tretje mesto po zmagi nad razočaranimi gostitelji (2:0). Jugoslavija je v finalu povedla prek Milana Galića, toda tekmeci z legendarnim Levom Jašinom v vratih novega zadetka niso dovolili in izenačili v 49. minuti, ko je zadel Slava Metreveli. Nato je "na sceno" stopil Ponedeljnik in z močnim strelom z glavo odločil finale v 113. minuti.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.