Torres: Ko sem debitiral za Atletico sem dosegel vse, kar sem si želel

Zgodba o ljubezni med Fernandom Torresom in Atleticom iz Madrida sega v Torresovo otroštvo. Čeprav je odrasel v Fuenlabradi, kjer so privrženci Atletica bolj izjema kot pravilo, se Torres ni nikoli sramoval dejstva, da mu srce bije za rojiblancose. Ljubezen do kluba je podedoval po dedku. "Prevevajo me občutki, ki jih težko opišem. Da imam po tolikšnem času priložnost, da se v Madrid vrnem z lovoriko, je nekaj izjemnega. O tem sem sanjal kot otrok in vesel sem, da sem lahko del klubske zgodovine." Prvič je opozoril nase v dresu ekipe Rayo 13, ko je pri desetih letih zabil 55 zadetkov v sezoni. Sledil je uspešno opravljen preizkus pri Atleticu in Torres je postal član rdeče-belih. Od tod naprej se je Torresova pot samo še vzpenjala. Pegasti fantič, ki je ob robu igrišča stadiona Vicente Calderon pobiral žoge in pel pesmi o Diegu Simeoneju, je debitiral pri 17. letih. "Ko sem debitiral za Atletico sem dosegel vse, kar sem si želel. Kar se je zgodilo kasneje v moji karieri, je bilo zgolj dodana vrednost."

Leto kasneje je "El Nino" postal kapetan prve ekipe, Atletico pa se je tudi z njegovim doprinosom veselil naslova v drugi španski ligi. To pa je bilo tudi zadnjič, ko se je Torres veselil kakšnega uspeha z madridskim klubom. Še preden se mu je ponudila priložnost, je za 38 milijonov evrov podpisal za Liverpool. Njegova avantura na Otoku je bila mešanega uspeha. Pri Liverpoolu je igral najboljši nogomet v karieri, a ni osvojil nobene lovorike, pri Chelseaju pa je povsem zbledel, a osvojil Ligo prvakov, Ligo Evropa in angleški FA pokal. Sledila je posoja v Milan, ki ga je po pol sezone odkupil in ga še isti dan poslal v Madrid. Izgubljeni sin se je vrnil domov. Torresa je na sprejemu pričakalo 40.000 ljudi. Res je, da je bil Torres ob vrnitvi zgolj bleda senca samega sebe iz prvega obdobja pri Atleticu. Res je tudi, da število njegovih zadetkov ne bi moglo navdušiti prav nikogar. A 34-letni napadalec je primer igralca, ko statistika ne pomeni prav veliko. Antoine Griezmann je namreč v štirih sezonah za klub dosegel skoraj enako število zadetkov kot Torres v enajstih, a kolegu v napadu po priljubljenosti ne seže niti do gležnjev. Ko si navijači izberejo svojega ljubljenca, jih številke pač ne zanimajo. "Če primerjam vse, kar sem v svoji karieri osvojil, ima ta lovorika največjo sentimentalno vrednost. Bil sem član najboljše generacije španskih nogometašev, osvojil sem svetovno in evropsko prvenstvo, a v mislih sem imel samo eno stvar. Zmagati s svojim klubom. Nisem si mislil, da mi bo uspelo, po finalu Lige prvakov proti Realu sem bil resnično na dnu."