Tomek in Bartek sta iskala športni bar, tam je Andraž skakal pokonci

Tomek in Bartek sta bila Poljaka na izletu. "Že dlje časa sva si želela obiskati Slovenijo, ki med poljskimi turisti ni zelo znana destinacija, čeprav pravijo, da je to zelo lepa država. Po vsem, kar sva videla, lahko to potrdim," se navdušuje Tomek. Obiskala sta seveda Bled in tamkajšnji Vintgar, pa tudi Kranjsko Goro, Zelence in Planico, ki jo Poljaki dobro poznajo, saj vsako leto tja množično prihajajo stiskat pesti za svoje smučarske skakalce. 

Svoj dvodnevni obisk sta zaključila v Ljubljani. "Vedel sem, da je nocoj Liga prvakov, zato sem v spletni iskalnik vtipkal 'športni bar' in zdaj sva tukaj pri Tivoliju," se smeji Bartek. Sam je navijal za Real, Tomek pa je bil bolj nevtralen: "Morda bi celo raje, da zmaga Chelsea," skrivaj pogleda proti prijatelju, ki pa njegovega muzanja ni opazil, saj je z očmi iskal natakarico. Njun torkov večer je imel namreč časovno omejitev, že ob štirih zjutraj sta morala odriniti proti Benetkam, od koder sta imela polet nazaj domov.

Od Ronalda do Ševčenka

Še daljša pot pa je čakala Jeremyja, ki je prav tako odhajal na Nizozemsko. Ob šestih zjutraj je moral namreč na avtobus vse do Splita, saj se je domov vračal s tamkajšnjega letališča. Med srednješolsko izmenjavo je spoznal Marka. Zdaj študira psihologijo in po šestih letih se je v Slovenijo znova vrnil zaradi študijske poti: "Vedel sem, da Mark še vedno živi tukaj, zato sem mu pisal in zdaj sva tukaj," se smeji tudi on.

Še širši nasmeh je imel Mark, ki je okoli vratu nosil šal španskega moštva: "Za Real navijam že od otroških let zaradi Cristiana Ronalda. Ko sem bil majhen, sem dobil njegov dres. Takrat je bil sicer še pri Manchester Unitedu, ampak potem je prestopil v Real in od takrat sem zvest Realu, čeprav Ronalda zdaj ni več. Tako da dajmo, Real, da dobimo petnajstico letos," je dvignil šal. Pri tem je seveda mislil na nov naslov v Ligi prvakov, saj jih ima Real v svoji vitrini že rekordnih 14.

Andraž pa je bil oblečen v modro trenirko z napisom Chelsea. "Za ta klub navijam že 15 let. Leta 2006 je Andrej Ševčenko prestopil v Chelsea, bil sem njegov največji oboževalec in potem je ostala tudi ljubezen do kluba. Ne bi zamenjal za nikogar drugega, najboljše trenutke sem doživel z njimi, dvakrat prvaki. Letos jim sicer ne gre, ampak upamo, da bo drugo leto bolje," je skušal zbrano pripovedovati, medtem ko se je osredotočal na dogajanje na igrišču in na trenutke tudi skakal pokonci.

Čeprav je Chelsea zaostajal, to Andražu ni vzelo zagona: "Dokler sodnik ne odpiska konca tekme, je lahko mogoče vse. To je moto, ki bi se ga morali držati tudi naši. Imamo dovolj kakovosti, ampak fantje se ne znajo povezati med sabo, ne vem, zakaj," je menil najbolj vnet navijač tega večera. Ob njem je veliko bolj mirno sedel Miha. Ta je namreč navijač Rome, zato ga torkova tekma ni tako zanimala, prišel je bolj v podporo Andražu. Ta pa mu bo vrnil v Ligi Evropa, saj bo tam navijal za italijansko moštvo.

Živahno je tudi v sosednjem prostoru, kjer se vrti druga četrtfinalna tekma med Milanom in Napolijem. Adis je v kotu s prijatelji: "Z družbo gremo vsako tekmo v drug lokal, da najdemo pravo vzdušje tekme. Ne boš doma gledal tako hude tekme, v družbi je najboljše."

V prvi vrsti tudi navijač Barcelone

 Prva miza pred velikim televizorjem na terasi se je napolnila že veliko pred začetkom tekme. Aljaž je bil s prijatelji v Lepi žogi že prejšnji teden: "Običajno gremo gledat reprezentančne tekme in Ligo prvakov. Zadnjič smo prišli zaradi nogometa samega, danes pa zaradi Reala."

Z njim se strinja tudi Ivo: "To je že od zgodnje mladosti moj najljubši klub. Še iz generacije Raula, Casillasa. Pa tudi Ronaldo, no, oba Ronalda sta pustila velik vtis name. Klub z bogato zgodovino, zelo veliko kakovostnimi igralci," našteva. "Jaz pa sem vseeno tudi danes prišel bolj zaradi nogometa. Sicer navijam za Barcelono, zato mi je prioriteta, da Real izgubi," se drugi Aljaž nasmeje ob misli na večna tekmeca v španski ligi.

Vsi so iz Novega mesta in so prišli v Ljubljano študirat, zdaj pa se tukaj družijo naprej – čeprav na nasprotnih nogometnih bregovih. "Real je slabo igral, so imeli kar malo sreče. Chelsea je v redu igral, ampak jim vseeno ni pomagalo," prijatelji razmišljajo ob koncu tekme.

Vstopnica za finale že v žepu

Simon Urbancl je član Reala že od leta 2004. "To pomeni prednostno listo za nakup vstopnic, popust zanje in popust tudi v uradni madridski prodajalni njihovih izdelkov," pokaže na originalno majico, ki jo nosi. Kaj ga je pripravilo do tega, da je izbral prav Real: "Zgodovina kluba," je jasen. Že 15 let si vsaj dvakrat ali trikrat na leto ogleda tekmo na slovitem Bernabeu, že večkrat je bil tudi na finalu Lige prvakov. "Letos pa v Istanbul na finale, 10. junija, karta je že kupljena," se smeji.

Sedi v družbi Roberta Kuzmiča: "Več ljudi, ko je na kupu, bolj je nogometno vzdušje," iz lastnih izkušenj pravi predsednik NK Mura. Sam sicer že od nekdaj navija za münchenski Bayern, ki bo prav v nocojšnji povratni četrtfinalni tekmi skušal nadoknaditi zaostanek za Manchester Cityjem. Vendar Kuzmič tokrat ne bo s svojo družbo: "V Prekmurje moram, ženska ekipa Mure popoldne igra v polfinalu pokala Slovenije v Murski Soboti, potem imam še klubske obveznosti. Upam, da bom vsaj drugi polčas ujel doma, sicer pa bom poslušal med vožnjo," skomigne z rameni.  

Vsi tisti, ki pa si boste omenjeno nocojšnjo tekmo lahko ogledali od začetka: Studijski del na Kanalu A s Sanjo Modrič se začne ob 20.30, pol ure pozneje pa sledi sodnikov žvižg, ki bo oznanil začetek boja za polfinalno vstopnico.