Liga prvakov je v zadnjem desetletju kar petkrat (povedano drugače: Real osvaja Ligo prvakov vsaki dve leti) osrečila navijače kraljevega kluba. In to zadovoljstvo je trenutno v nogometu eno največjih, kar jih lahko ta šport ponudi. In zadovoljstvo navijačev je tisto, česar bi si poleg lovorik moral želeti vsak predsednik kluba, tudi kraljevega. A vendarle so načrti v glavi mogočnega madridskega gradbinca v prihodnje prezrli Ligo prvakov. 75-letnik si pač – preden zapusti ta planet – želi revolucije v nogometu: Superligo, tekmovanje bogatih klubov, ki bi ob ustanovitvi pošteno obogatila račun TRR galaktičnega kluba. In očitno je tako zelo prepričan vase in v svoj klub, da verjame, da bi tudi tam serijsko zmagoval. Ali pa ga zmagovanje sploh ne zanima, pač pa mu diši velika finančna injekcija. Kdo ve.
Vprašanje je, ali bi se ob sistemu superligaškega tekmovanja Real, ki je dobil košarico s strani dveh mladih najboljših napadalcev na svetu Kyliana Mbappeja in Erlinga Brauta Haalanda, resnično lahko kosal z bogatejšimi klubi, kot so PSG, City in Chelsea. Vsekakor je tveganje za osebni fiasko Florentina Pereza ob ustanovitvi Superlige precej večje, kot je verjetnost uspešnega udejstvovanja v Ligi prvakov. In tudi zato marsikateri navijač Reala – poznam jih kar veliko – težko razume velikopotezne načrte španskega gradbinskega mogotca. Temu se letos kljub kar nekaj osebnim porazom (neprihoda Mbappeja in Haalanda, propadel poskus ustanovitve Superlige, propadel poskus izvoza ligaških tekem na območje ZDA) sicer lahko pošteno smeji. Real je namreč dvignil lovoriko španskih državnih prvakov, pred očmi enega največjih sovražnikov, Uefinega predsednika Aleksandra Čeferina, pa je Perez lahko pozdravil svoje varovance ob osvojitvi Lige prvakov. Tudi ob Čeferinovih čestitkah.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.