Talent + delo = tretje mesto

Tekma za tretje mesto niti ni zares tekma. Je analiza. Javna. Na igrišču. Ugotavljanje, kaj in kje je zmanjkalo za še kaj več. Na tem svetovnem prvenstvu toliko bolj. Ampak ugotovitvi sta bili takšni, kot je bil rezultat. Belgijci so suvereno in ponosno zmagali (2:0), Angleži so trpeče izgubili, ko je šlo spet zares. Kruta zna biti tudi tekma za tretje mesto, ker vsi gledajo in ocenjujejo polfinale. Par dni kasneje. Še enkrat. Zato bi tekmo za tretjo mesto ukinili. Najprej poraženci. Zmagovalci pa najbrž malo manj. Kdor je bil kadarkoli blizu finalu, po osnovni miselnosti pač nerad igra za tolažilno nagrado. In to je bila taka tekma. Tolažilna. Kjer si enkrat že boleče izgubil - nespretni Angleži še bolj kot nepripravljeni Francozi -, pa lahko izgubiš še enkrat. Angleži so izgubili večkrat, ne le polfinala in tekme za tretje mesto. Malo tudi vtis, čeprav je to zgodovinsko gledano tudi zanje velik dosežek. Kot je tudi za Belgijo, ki še nikdar ni bila tretja. S tako igro, takimi protinapadi, tako klopjo ... Vsem tem ... Hm. Bomo videli jutri, koliko je težka belgijska kritika.

Izbira? Ne. Plan A.

Vsaj nečesa nista storila Roberto Martinez, selektor Belgije, in Gareth Southgate, selektor Anglije. Nista povsem na glavo obrnila postavi. Bilo bi malo tudi nepošteno do vseh, ki so plačali karto. "Vsi so bili za to, da bi igrali," je priznal pred tekmo Southgate. Kar dobro je zadel, kako ravnati s tekmo za tretjo medaljo. Že res, da gre tudi za bron, ampak nogomet bronaste medalje v bistvu ne pozna. Na evropskem prvenstvu tega ni. Kaj šele v ligi prvakov. Polfinale izgubil? Adijo, domov.

"Imamo dve izbiri. Igramo dobro, končamo kot četrti in gremo domov z dokazom našega napredovanja. Ali pa res dobro zaigramo in gredo igralci domov z medaljo kot najboljša ekipa sploh, kar je zapustila naš Otok." Ampak najboljša ekipa, ki je zapustila otok, ni bila angleška. Ne. Bila je belgijska. Tekma za tretje mesto je bolj naškodila Anglijo kot dala potrditev Belgiji. Če bodo ti lahko še tako dolgo govorili o anti-nogometu, ki ga je prakticirala Francija za finale proti njim, so Angleži pokazali (pre)malo.

Belgija? Lepo. Res lepo.

Šele čez čas bomo najbrž vedeli, kako zelo dobra sta bila Eden Hazard in Kevin de Bruyne. Pa ne edina. Kakšno ekipo je imela Belgija! Zdaj, ko pada zastor, šele to lahko vidimo. Zabijali so, mleli, se pobirali, ko so padali in padali, ko so se pobirali. Anglija, pardon, Belgija je ponosna. Pa saj, Anglija tudi. Toliko premierligašev, čeprav je na svoje dosežke lahko izjemno ponosen tudi Anderlecht s svojo šolo, ki je izšolala lep delež teh fantov. Belgija ni navdušila samo zato, ker je neustrašno domov poslala Brazilijo. In ker se je pobrala proti Japonski, premagala samo sebe. Ne. Ker je šla po protinapade, tudi ko je postajalo jasno, da Angleži ne bodo - kdo ve, zakaj - šli po podaljške. Zdaj lahko razumemo, zakaj so Belgijci tako bentili čez Francoze in zakaj je Edenu Hazardu ušla tista, da raje izpade v polfinalu s tako igro, kot da napreduje tako, kot so igrali Francozi. Ampak takšno je življenje.

Vseeno ponovitev zehanja

Ko je zabil Thomas Meunier, kmalu na začetku, ob golu, ko je levi bočni podal bočnemu visoko v protinapadu, kar je redko viden fenomen, kaj šele na svetovnem prvenstvu, pa četudi v tekmi za tretje mesto, ko se je to zgodilo, smo imeli tekmo. Kako minute, dve, mogoče tri. Potem se je ustavilo. Tekma Anglije in Belgije že v skupinskem delu ni štela veliko, ampak je štela. Pa saj tudi ta v Sankt Peterburgu je. Po svoje precej, Angleži bi lahko še izboljšali svojo odločitev na prvenstvih izven domovine. Ampak niso, vkopali so se, povsem razpadali v sredini, Southgate ni našel sredine, ki bi lahko dalj časa gradila koliko toliko nevaren napad. In to je to. Bilo je čustveno.

Dier premočno in prenežno

Eric Dier bi jo moral samo ... "Napaliti", kot se temu reče. Pa je ni. Imel je že gol na nogi, pomeril čez Thibauta Courtoisa, ampak kaj, ko je pomeril tako, kot je Anglija igrala. Prenežno. Pritekel je Toby Alderweireld, pristopiljal, nastavil nogo in odbil. In to je bila največja priložnost Anglije, ko je neumorno začela, dvajset minut do konca rednega dela, pritiskati za vsako ceno. Tudi s streli od daleč, kot je poskusil prav Dier. Anglija pač nima, kar ima Belgija. Ali Hrvaška. Ali Francija. Zato pa je, kjer je. Četrta.

Kane trpežno do zlate kopačke

Harry Kane se je trudil. Seveda se je. Prav vidno se ga je iskalo, da bi zabil za izenačenje in se odlepil še za en gol, na dokončno neulovljivih sedem, ko je vmes igrišče zapustil še Romelu Lukaku - poleg Cristiana Ronalda in Denisa Čeriševa - edini, ki bi lahko še ujel Kanea v boju za zlato kopačko. Zdaj ga lahko ujamejo Kylian Mbappe in Antoine Griezmann, ki imata vsak po tri gole, za res velike optimiste pa še kdo od trojice Mario Mandžukić, Luka Modrić in Ivan Perišić, ki bi morali v finalu zabiti vsak po štiri gole. Khm. Tako pa je Kane, ko je Lukaku bentil, ker mu je žoga, ne prvič, pobegnila, dobil tolažilno nagrado, ki je tolažilna že ob tem, da je Kane zabil polovico svojih golov iz enajstmetrovk. Dveh proti Panami. Najslabši reprezetantanci turnirja.

Poteza anamneze

Kako so šli Belgijci. Kot proti Japonski. Akcija čez celo igrišče. Protinapad, ko Kevin De Bruyne povleče, Eden Hazard preskoči in dobi žogo Dries Mertens. Ljudje so vstali, navijali, morda pa tole odreši morebitnih podaljškov. Mertens. Pogleda. Nastavi. Pomeri ... In mimo. Zelo mimo. Se zgodi. Ni bilo ključno. Je pa šlo zelo mimo.

Obramba dneva

Thomas Munier je res 'izpucal'. Na volej. Protinapad protinapadov. Desni zunanji. Za desne prste Jordana Pickforda. Obramba, ki nakazuje, da so imeli najboljšega igralca morda res v vratih. Belgijci pa bodo tole tudi pozabili, ker sta Hazard in De Bruyne pripravila še lepši in smrtonosnejši protinapad.

(Ne)pomembnost dneva

Če ste odprli spletno stran BBC-ja med tekmo, so tam na vrh raje dali ženski finale v Wimbledonu.

Tvit dneva

Pa ga dajmo spet Garyju Linekerju. Ker ima prav. Dobri fantje ne končajo vedno zadnji. Včasih tudi tretji. Če je kakšna razlika.

Izjava dneva

"Ti igralci si to zaslužijo. Veliko je bilo govora: talent te pripelje samo tako daleč, ti igralci so želeli, da šteje delo. Želeli so narediti karkoli, da pridejo do rezultata. In so prišli. Želeli so narediti vse Belgijce ponosno in mislim, da jim je uspelo navdušiti rdeče vrage." Roberto Martinez, selektor Belgije

(Ne)pomembne številke

1 - Anglija ostaja pri eni sami zmagi - v enaindvajsetih primerih -, ko so zaostajali na tekmi svetovnega prvenstva. Uspelo jim je le proti Nemčiji. Leta 1966. V finalu. Doma.

2 - Anglija in Belgija sta se srečali še drugič na mundialu. Prva takšna tekma po obračunu Brazilije in Turčije leta 2002.

7 - Eden Hazard je bil udeležen pri sedmih od šestnajstih zadetkov Belgije.

10 - Thomas Munier je bil deseti Belgijec, ki je zabil na tem prvenstvu. Toliko so jih imeli le še Francozi (1982) in Italija (2006).

21 - Belgija je enaindvajseta reprezentanca, ki je končala med prvo trojico na svetovnih prvenstvih.