'Superliga bi bila amerikanizacija nogometa v Evropi'

Tema spletnega omizja Zavoda za športno pravo Sport Lex Talk je bila legalnost ustanovitve nogometne Superlige in z njo povezana vprašanja, ki burijo duhove. Gostja specialista za športno pravo Blaža Tomažina Bolcarja je bila dr. Katarina Pijetlović, profesorica na univerzi Manchester Metropolitan, ki je strokovnjakinja na področju t. i. "breakaway lig", kakršna je tudi načrtovana Superliga 12 močnih evropskih klubov s prvim možem Reala Florentinom Perezom na čelu. Ideja ni doživela realizacije, vsesplošen upor proti takšnemu ravnanju je pustil bogate klube praznih rok. Ali le začasno, bo pokazal čas, saj vsi zanesljivo niso povsem dvignili rok od takšnih ali podobnih megalomanskih načrtov.

Kot pravi Pijetlovićeva, vse skupaj ni čisto nekaj novega: "Superliga ni nova ideja, je pa to nov pristop, zdaj so šli klubi še nekaj korakov naprej. Zdaj ko je konec, vemo, da so v SL klubi le iz treh držav, kako to da ni zraven Nemčije, Francije...Tako resen projekt bi vseboval vse ali večino držav, s sodelovanjem vseh, povsem so ignorirali Uefo, da bi dobili njihovo privolitev za delovanje. Kot je rekel Agnelli, niso vprašali, ker so vedeli, da ga ne bodo dobili. Ni bilo marketinga, reklame, "brandinga", da bi bilo videti kot resen projekt, ničesar ni bilo. Nobenih posvetovanj, konsenza, obšli so vsa pravila. Pa seveda navijači, ko so večkrat izrazili nestrinjanje s takšnim delovanjem, pa se niso ozirali."

"Ni res, da v teh klubih niso ničesar vedeli o navijačih, preden se je to zgodilo. Navijači so bili glasni in so jasno povedali, da so proti takemu tekmovanju. Klubi so to vedeli in da se bodo odtujili od navijačev. Mislili, da bodo navijači še kar naprej prihajali in navijali, jih spodbujali. Preveč je bilo pritiska iz vseh strani, ni pa res, da je šlo le za pritisk navijačev. Kot se je videlo, lastniki niso mislili na navijače.  Bilo je tudi veliko političnih pritiskov, vpleteno je bilo veliko politike, celo kraljeva družina, pa Boris Johnson, šlo je tudi za diplomatske odnose," je prepričana Pijetlovićeva.

"Uefa ne bi nikoli potrdila Superlige, trg bi bil zaprt, ne bi bilo dinamike, pretočnosti, cela piramida ne bi več delovala, zgodila bi se amerikanizacija nogometa, tudi veliki klubi bi se spremenili v manjše klube le za vzgojo igralcev," pravi Pijetlovićeva in dodaja: "Ne vidim razloga, da bi kaznovali igralce. Če bi lahko svetovala Uefi, bi dejala, da kar se tiče kaznovanja igralcev, tega ne bi storila. Prav tako ne pričakujem kazni udeleženim klubom v Superligi, da bi jih Uefa kaznovala ali suspendirala. Ne vidim, da bi se to zgodilo, tudi ker so klubi zaradi denarja pomembni za evropski nogomet in Uefo."

Zato se ob tem pojavljajo tudi aktualna vprašanja, ki so pomembna za prihodnost nogometa. Sploh, če se zadeva ponovi, ali je Superliga sploh legalna in seveda, koliko manevrskega prostora ima Uefa glede morebitnega kaznovanja klubov in igralcev. Ali jim lahko recimo prepove nastope v reprezentančnem dresu?

Odgovore na omenjena vprašanja smo poiskali pri magistru prava Luki Milanoviću, ki je specialist prav za športno pravo. V pogovoru za našo spletno stran je izpostavil pomembno vlogo Uefe: "Ideja o Superligi se pojavlja že kar nekaj let. Prepričan sem, da ta ideja ne bo usahnila. Preprosto iz razloga, ker so največji klubi na svetu tudi med najbolj zadolženimi na svetu (primer Reala in Barcelone) in želijo zase večji kos pogače, ki ga Liga prvakov prinaša. Uefa s prihodki iz naslova organizacije tekmovanj ne le vrača prihodke nastopajočim klubom, temveč tudi vlaga v nogomet preko nacionalnih nogometnih zvez in s tem podpira ne le glavne deležnike klubskega nogometa, temveč tudi mlajše selekcije, ženski šport, športno infrastrukturo." 

Ali je ustanovitev Superlige zakonita, pa Milanović pravi: "Načeloma da, ni pa odgovor povsem enoznačen. Superligo bi organiziralo podjetje, ki bi ga v ta namen ustanovili klubi. V EU velja svobodna gospodarska pobuda, vendar pa podjetje pri nastopanju na trgu ne sme omejevati konkurence oziroma zlorabljati monopolnega položaja. Vsak klub v Evropi ima teoretično možnost, da osvoji Ligo prvakov, z zaprtim modelom Superlige pa se približujemo ameriškemu striktno komercialnemu načinu, s čimer obstaja verjetnost, da bi Superliga s tem modelom kršila konkurenčno zakonodajo EU." 

Na vprašanje, ali bi lahko Evropska nogometna zveza (Uefa) kaznovala posamezne klube, ki bi se pridružili drugi ligi oziroma tekmovanju, kot je recimo Superliga, pa Milanović pravi: "Tudi tukaj ni vse povsem enoznačno, saj bi se tudi grožnje Uefe in izključitev klubov iz vseh preostalih tekmovanj lahko smatrala kot poteza v nasprotju s konkurenčno zakonodajo EU. Uefa bi na tak način izkoriščala svoj monopolni položaj z namenom, da klubom, ki se odločijo igrati v Superligi, prepreči nastopanje pod okriljem Uefe v prihodnje." 

"Izkoriščanje monopola pa ni nujno prepovedano. Uefa bi lahko svojo odločitev utemeljevala s tem, da je to edina možnost, da ohrani piramidni sistem športa, ki je priznan in uveljavljen v EU. Šport v tem smislu nima le ekonomske, temveč tudi socialno funkcijo. Zagotovo bi nogometne zveze, vsi preostali evropski klubi, mladinski nogomet in športna infrastruktura utrpeli finančni udarec, saj bi se vlaganja Uefe zmanjšala zaradi manjših prihodkov na račun okrnjene Lige prvakov. Uefa bi s tem ščitila evropski model športa, solidarnost v športno-finančnem smislu in nadaljnji razvoj nogometa v Evropi," pravi Milanović.

Milanovič meni, da kazni za igralce od Uefe v takšni situaciji ne pridejo v poštev: "Moje mnenje je, da Uefa ne sme kaznovati igralcev in jim prepovedati nastopanja za državno reprezentanco, če bi recimo igrali v Superligi. Tudi FIFPro kot zastopnik profesionalnih nogometašev se je odzval na to napoved in poudaril, da nogometaši ne smejo biti kolateralna žrtev spora med klubi in Uefo. Igralci, ki so pogodbeno vezani s klubi, formalno nimajo moči, da bi vodstvu kluba ukazovali, v katerem tekmovanju naj nastopa. Bilo bi nelegitimno in po mojem mnenju tudi nezakonito, če bi Uefa igralce kaznovala, ker so skladno s pogodbenimi obveznostmi igrali za klub v kateremkoli tekmovanju, kjer klub nastopa."

"Vsem je jasno, da so igralci tisti, ki privabljajo množice na stadione in TV-ekrane. To je jasno Uefi in tudi klubom. Vsi se torej zavedajo pomena, ki ga imata vpliv in beseda igralcev, zato bi tako Uefa kot klubi, ki so se odločili za Superligo, želeli imeti igralce na svoji strani," je še pomemben element tega krhkega ravnovesja na koncu izpostavil Milanović.