Stojanović: Ko sem videl Iličićevo energijo, mi je bilo kar toplo pri srcu

Kako to, da ste se odločili, da sprejmete izziv, ki ga v tem trenutku predstavlja vodenje Levskega? 
Zadeva je čisto enostavna. Levski ni v takem položaju, kot je bil pred leti, zagotovo pa ni tako slabo, kakor se navzven vidi. Odločil sem se za prihod sem, ker okolje zelo dobro poznam. Tukaj sem deloval, in ko sem odhajal iz Levskega v reprezentanco Latvije, sem dal svojo besedo, da kadar koli bo treba, se bom vrnil nazaj. Levski ima ogromno ljudi, ogromno navijačev in taka atmosfera, kot je lahko tukaj, se redko, redkokdaj vidi. Tako da, to so neke osnovne stvari, zakaj sem se vrnil. Poznam ekipo bolj ali manj kar dobro, v dobrih odnosih smo, dobra energija je tukaj. To je bila lahka odločitev, čeprav sem v tistem trenutku imel tudi dve drugi ponudbi. In finančno boljše in kakor koli drugačne, a zaradi pravkar naštetega sem se odločil, da prevzamem vlogo trenerja Levskega. 

V klubu niste le trener, pripada vam tudi vloga menedžerja. Kako bo to videti v praksi?
Kar se tiče ostalega dela, ki ni trenersko, v tem trenutku še ne bi rad pretirano komentiral, ker moramo zadeve še postaviti na noge. Trenutno nam to maksimalno onemogoča virus, ki je prisoten v klubu in se ukvarjamo tudi z nekaterimi drugimi zdravstvenimi težavami, tako da je to prioriteta v tem trenutku. 

Kako vidite prenovitev slovenske reprezentance. V reprezentanci ste delovali tudi sami, kako zdaj 'z razdalje' gledate na to?
Zagotovo je prišlo do trenutka, ko je treba reprezentanco osvežiti. Matjaž Kek svoje delo dela s svojo filozofijo in zaenkrat mu gre kar dobro. Veliko novih obrazov je prisotnih in velika večina je tudi izkoristila svojo priložnost. Upajmo, da se bo nadaljevalo v takšnem ritmu, zdaj prihajata zelo težki tekmi. Ti dve tekmi (Kosovo doma in Grčija v gosteh, op. p.) bosta dejansko pokazali, koliko je v tem trenutku naša reprezentanca adekvatna. Počakajmo na ti dve tekmi, ki sta za nas izjemno pomembni. In po drugi strani bomo dobili odgovore na trenutno stanje v reprezentanci.

Če se dotakneva slovenskega virtuoza Josipa Iličića. Kaj poleg časa potrebuje, da se ponovno vrne na vrhunsko raven?
Zelo sem vesel za Jojota. Vedno sva imela dober odnos in še vedno ga imava, tako da sem bil zelo vesel, ko sem ga gledal na tekmi proti Azerbajdžanu in ko sem videl to njegovo željo. Ko sem videl to energijo, mi je bilo kar toplo pri srcu. V takšnih trenutkih je poleg časa ključnega pomena zaupanje. Dolgo časa ga ni bilo ali pa igralci, ki imajo takšne težave in jih toliko časa ni, takrat je treba zaupati, verjeti, in čakati tudi na nek srečen trenutek, da se neke stvari zgodijo same od sebe in to bo potem šlo v pravo smer. Ker igralci, ki imajo takšno nogometno znanje, potrebujejo sam en 'push-up' od drugod. Da se ta mozaik nekako sestavi v pravo smer. 

Tudi nogomet ni imun na okužbe z novim koronavirusom. Pa vendarle, zakaj menite, da je prav, da se kljub slabšanju epidemiološke slike po svetu z nogometom nadaljuje? 
Ne samo z nogometom, s športom generalno. Je pa nogomet relativno najbrž najbolj zastopan. Povsod po svetu sem deloval, na različnih kontinentih, praktično po vsem svetu sem se udejstvoval v različnih fazah nogometne igre in vem, koliko to ljudem pomeni. V takšnih trenutkih, ko so lock-downi, ko so zaprti, ko je tudi ogromno stresnih situacij. Ko je ogromno nesoglasij, ko je ogromno nekih trenj v mini skupnosti ali državi ali znotraj družine, kot osnovne celice, potem je to razbremenilni faktor, en pozitivizem, nekaj, kar ti daje navdih, da se bodo stvari nekako obrnile v pravo smer. Predvsem s tega vidika vidim, da je to dobro. Je kot nekakšno upanje, razvedrilo in pozitivizem. Vse to kot ena juhica oz. Italijani bi rekli kot ena mineštra, ki jo potem poješ in je fino. Če še tega ni, se zna zgoditi, da bo še več negativnih stvari, ki se na žalost, vidimo, že dogajajo. 

Ena izmed stvari, ki se je odvijala v senci epidemije koronavirusa, je ideja o Superligi. Kar na nek tih način v ozadju se je med seboj začelo dogovarjati nekaj elitnih klubov. To pa najverjetneje ne pomeni nič dobrega za preostali evropski nogomet?
Mislim, da ne pomeni nič dobrega. Uefa se je trudila, da ta nogomet čim bolj vrne oz. razširi v manj razvite države, da ponudi možnost, da imajo tudi različne države priložnost, da postanejo gostitelji superpokalov, pokalov. In ne nazadnje so bili tudi v Severni Makedoniji. Pa smo videli, kaj zdaj to pomeni za eno Severno Makedonijo, da je ne nazadnje tudi ona prišla na evropsko prvenstvo. Tako kot je Uefa s predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu – imamo srečo, da ga imamo – omogočila manj razvitim ta dostop, tako bo ta Superliga, ali kakor koli se že bo imenovala, onemogočila nekaterim klubom, da pridejo do konca. Ne nazadnje, kdo bi si mislil, da lahko Leipzig v pretekli sezoni pride skoraj do konca Lige prvakov. Taki klubi bodo porinjeni na nek rob in ne bodo mogli priti zraven. Ti veliki klubi z velikimi finančnimi vložki pa bodo gledali samo nase. In to generalno mislim, da to nekako ni dobro v globalnem smislu. Osvojiti Ligo prvakov so bile sanje vsakega nogometaša.

Kako ocenjujete delo Aleksandra Čeferina v teh težkih časih. Uefa postavlja neke smernice določenim kolektivnim športom pri organizaciji velikih tekmovanj v teh težkih časih. Kako vi ocenjujete delo Uefe pod njegovim vodenjem?
To, v kakšni situaciji so oni zdaj, na čelu s predsednikom ... organizirati vse to, voditi tekmovanje, najti rešitve, to je fantazija. In treba je z izbranimi pohvalnimi besedami pospremiti to dogajanje v evropskem nogometu, ki smo ga trenutno deležni. To je fantastično in zahteva maksimalno organizacijo in medsebojno zaupanje. Delo, ki traja 24 ur na dan. Funkcionirajo dobro in upamo, da bo šlo tako naprej. V naslednjem letu, ko nas čakajo še evropsko prvenstvo in ostale stvari, da bo to možno izpeljati. Tudi oni so odvisni od poteka virusa, ampak upam, da z znanjem in izkušnjami, ki jih naš predsednik na čelu Uefe ima, da bo s svojo vertikalo – tako človeško kot nogometno – in zamislimi to speljal do konca. 

Če povlečemo vzporednice z organizatorji OI, ki so se zaradi koronavirusa precej namučili z prestavitvijo in potarnali nad finančnimi izgubami ... Uefa se je brez jamranja v tišini lotila tega problema. Ljudje so skorajda dobili občutek, da se nič ni zgodilo.
Dejansko je tako, v tišini, z dobrim planom in s hitrim ukrepanjem so speljali vse. Ligo narodov, Ligo prvakov in Ligo Evropa. Istočasno so že vkorakali v novo sezono Lige prvakov, kvalifikacij. Neverjetno. Brez kakšnih velikih besed, z dejanji so pokazali, da se da, vse to pa zagotovo zahteva maksimalno organizacijo in trud.