Slovenci na Hrvaško po del nogometne evforije, ki je zajela svet

Ko nas pot vodi čez mejo slovenske države, je takoj jasno, da smo na Hrvaškem in da se tam nekaj dogaja. Naključni obiskovalec bi morda mislil, da gre za državni praznik, kajti skoraj na vsaki hiši je izobešena hrvaška zastava. Razumljivo, njihova reprezentanca se bo pomerila v polfinalnem obračunu na svetovnem prvenstvu v nogometu. In to z Messijevo Argentino. Če to ni praznik!

Ko prispemo v glavno mesto, se že na daleč vidi, da je vse posvečeno temu dogodku. Vsi so oblečeni v prepoznavne barve, celo voznica tramvaja. Ljudje v avtomobilih trobijo in so pri tem neustavljivi. Navijaške rekvizite je moč kupiti na vsakem koraku in čeprav sta do velikega obračuna še dobri dve uri, je v mestu že čutiti pozitivno napetost. Ljudje se zbirajo, na glavnem trgu pa je vse nared za prenos nogometnega spektakla. Moji prvi sogovorniki so štirje Slovenci, ki prihajajo iz okolice Maribora. Matej nam pove: "Ja, prišli smo navijat za Hrvaško. Takoj po tem, ko so premagali Brazilce, smo se odločili za ta korak."

Tisti najbolj zagreti, ki si tekmo želijo ogledati v prvi vrsti pred velikim ekranom, se ogrevajo s pomočjo nogometne igre, ostali se grejejo v okoliških lokalih, ki so že nabito polni. Televizijskih ekranov ne zmanjka, slišati je tudi njihove navijaške pesmi. "Hrvaška bo zmagala, Hrvaaaškaa! Modrić pa bo najboljši igralec tekme," je glasno v enem izmed lokalov.

"Hrvaška bo postala svetovni prvak, v finalu bo igrala z Marokom. Maročani bodo v sredo premagali Francijo, kajti Francozom manjka nekaj dobrih igralcev, ki so poškodovani. Današnja tekma bo sicer zelo težka, Argentinci bodo igrali napadalno in agresivno, Hrvati pa morajo paziti, da si ne priigrajo preveč rumenih kartonov. Če bodo zaigrali tako, kot znajo, bodo zmagovalci po rednem delu srečanja," pa je prepričan naslednji navijač.

Da je na ulicah hrvaške prestolnice zares hladno, ni treba posebej poudarjati. Toda prenekateri so se znašli in si za ta večer nadeli prav posebne "kostume". Oblečeni so namreč kar v nekakšne "spalne vreče", ki so zagotovo zelo tople. Ena izmed mimoidočih nam zaupa, da ji je oblačilo priskrbela njena mama. "Če želite, vam lahko posredujem naslov spletne strani, kjer so to lahko naroči," nam prijazno ponudi punca, ki je prepričana v zmago svoje ekipe z rezultatom 2:1.

Optimizma na ulicah Zagreba ne manjka, o zmagi svoje ekipe ne dvomi prav nihče. "Hmmm, na koncu bo Hrvaška slavila z golom razlike ... ali pa ... še bolj verjetno, da se bodo izvajale 11-metrovke. Tam pa smo mi zmagovalci. Rezultat bo ob koncu rednega dela 2:2, zadela pa bosta Modrić in Pašalić. Za Argentince bo dvakrat uspešen Messi. Želeli bi si, da bi se v finalu pomerili z Marokom, toda najverjetneje bo nasprotnik Francija. Zgodovina se ponavlja, toda tokrat bomo mi uspešnejši," je prepričana naslednja skupina deklet. Tudi Diana in Maria pri sosednji mizi si želita vnovičnega srečanja Francije in Hrvaške v velikem finalu. Ni kaj, želja po "maščevanju" je zares velika.

O tem, da si Hrvaška zasluži zaigrati v velikem finalu, je prepričan tudi turist iz Južne Afrike. Tukaj je zaradi poslovnih zadev, poleg tega si je privoščil tudi kratek dopust. V družbi dveh sinov nam velik privrženec Arsenala pripoveduje: "Navijam za Hrvaško, morda tudi zato, ker na današnji tekmi niso favoriti. Imajo odlično ekipo, dobre navijače in to je nekaj, kar jim lahko omogoči zmago. Premagali so glavne favorite prvenstva, Brazilce. Seveda, ker sam prihajam iz Afrike, bom v sredo navijal za Maroko, čeprav mislim, da ima Francija več možnosti za zmago. Toda danes, danes pa naj zmaga Hrvaška."

Optimistične napovedi pred tekmo se kaj kmalu zdijo kot cilj, ki je tako zelo daleč. Trg bana Josipa Jelačića je do zadnjega kotička zapolnjen, množica pa nestrpno spremlja tekmo, v kateri pa Argentinci že vodijo z rezultatom 2:0. Toda hrvaškega navijaškega optimizma pač ne gre podcenjevati. Med polčasom razgovorov o tem, kako je vse skupaj še možno obrniti, ne zmanjka. "Da, vse je mogoče, rezultat še lahko obrnemo. Veste, če smo lahko premagali Brazilijo, potem je tudi proti Argentini in Messiju vse mogoče. Na koncu bo 3:2 ali mogoče 2:2, pa bomo gledali še podaljške," nam razlaga naslednja skupina navijačev. Tudi fantje pri sosednjem ekranu so prepričani, da bo na koncu rezultat 3:2 za "domače."

Na vrsti je še drugi polčas in še 45 minut upanja, da njihovi junaki obrnejo tekmo v svojo korist. Toda zadnji kanček upanja je poteptal tretji zadetek Argentincev in že tako naelektrenemu ozračju dodal še nekaj naboja. V tem času naletimo še na eno skupino Slovencev, ki ne skrivajo razočaranja: "Prihajamo iz Slovenije, ja, iz Gorenjske. Prvo sekundo po tem, ko je Hrvaška zmagala v četrtfinalu, mi je napisal, če gremo gledat polfinale "dol". In ja, smo se zmenili, tukaj je drugače zares veliko Slovencev. Malo smo razočarani, sem računal vsaj na 11-metrovke," pa pripovedujejo Jakob, Matija, Igor in Jaka.

Ob koncu tekme postane jasno, da je Argentina enostavno premočan nasprotnik. Toda navijači so kljub vsemu slavili svoje junake. Ko je Luka Modrić še pred koncem tekme zapustil zelenico, mu je trg namenil velikanski aplavz. In tako je bilo tudi na koncu. Igralci si kljub porazu zaslužijo vso čast. Čeprav bi si marsikdo mislil, da se bo trg, kjer se je med tekmo trla zares nepregledna množica ljudi, kaj hitro izpraznil, pa temu ni bilo tako. Bakle, ognjemet in pesmi so ozračje obarvali v rožnato, barvo veselja in ponosa, kar Hrvatom zagotovo lahko pripišemo. In vse skupaj je trajalo še dolgo v noč. Igrati za tretje mesto na tako velikem tekmovanju je pač nekaj, na kar si ponosen.