Kako je dogajanje v Katarju videl Slovenec, ki ga je služba zanesla na Al Thumamo

Osem spektakularnih stadionov v vročem Katarju je bilo prizorišče največjega športnega dogodka na svetu. Za Slovenca Igorja Ćubića je bil eden izmed njih še posebej zanimiv. Tam se je imel namreč priložnost kaliti, predvsem pa se seznaniti s tem, kako poteka organizacija tako velikega dogodka. Stadion Al Thumama v Dohi lahko sprejme 44.000 ljudi, na svetovnem prvenstvu pa je že gostil osem tekem (šest tekem skupinskega dela, po eno tekmo osmine finala in eno četrtfinalno). Nahaja se v južnem delu mesta, približno sedem kilometrov od središča Dohe. Gradnja stadiona se je začela leta 2017 in je trajala več kot štiri leta, uradna otvoritev pa je bila 22. oktobra 2021. Krožna zasnova stadiona je takšna, da nekako uprizarja pokrivalo, Gahfiyo (tkano kapo), ki jo nosijo moški na bližnjem vzhodu, ime pa je dobil po drevesu, ki je značilno za to okolje. Po koncu prvenstva se bo njegova kapaciteta zmanjšala na 20.000 sedežev, ti pa bodo podeljeni kot donacija različnim razvojnim projektom po vsem svetu. Zmanjšanje zmogljivosti bo tako zagotovilo, da bo stadion še vedno ohranjal navijaško atmosfero. Kakšna atmosfera je vladala na tem stadionu v času mundiala in še veliko zanimivosti iz te države, ki je z organizacijo svetovnega prvenstva zbujala številne polemike, pa boste izvedeli v naslednjih vrsticah.

Kako te je pot zanesla v Katar? Kje si dobil ponudbo za delo?

Da sem spakiral kovčke in se odpravil v Katar, se je zgodilo povsem po naključju. Poletno delo, ki sem ga opravljal na enem izmed hrvaških otokov, je bilo ključno. Tam sem namreč spoznal osebo, ki je del catering agencije. V meni je videla primernega kandidata, zato me je povabila k sodelovanju.

Kakšna je bila tvoja primarna vloga, ko si bil v Katarju?

Na stadionu Al Thumama sem opravljal delo bar menedžerja. Odgovoren sem bil za pripravo in postrežbo hrane in pijače v dveh barih (loungih), ki sprejmeta nekje 200 obiskovalcev. Ponudba je vsebovala tri vrste pogostitve, seveda je bila vezana na ceno vstopnice, ki so jo gostje plačali. Sam sem bil odgovoren za pripravo enega izmed programov, ki so ga ponujali v enem izmed barov. Poleg tega sem skrbel za nemoteno delo barmanov in natakarjev ter nabavo hrane in pijače. Najbolj pomembno je bilo seveda, da so gostje zadovoljni.

Kakšno delo pa drugače opravljaš, kaj te veseli?

Preizkusil sem se že v različnih panogah. Vse od turističnega vodiča in natakarja pa tudi do organizatorja dogodkov. Bil pa sem tudi vodja v enem izmed ljubljanskih gostinskih objektov.

Kakšno je tvoje mnenje o samem nogometu?

Sem velik ljubitelj nogometne igre, nogomet pa spremljam že dlje časa. Lahko rečem, da vse od majhnih nog, poleg tega sem ga tudi sam dlje časa treniral. In ko sem dobil omenjeno ponudbo, je bilo vse skupaj tudi zaradi tega neizbežno. To, da sem lahko vse skupaj spremljal od blizu in doživel vse te občutke, je res neprecenljivo. Gre za edinstveno izkušnjo.

Kakšna država je Katar? Kako bi jo opisal, kaj je tam najbolj posebno?

Preden sem odpotoval tja, sem seveda slišal in tudi prebral veliko slabih stvari. Tudi zaradi tega sem hvaležen, da se mi je ponudila ta možnost, ki mi je dala tudi priložnost, da si o tej državi ustvarim sam svoje mnenje. Sicer je res, da sprva doživiš nekakšen kulturni šok, toda na vse skupaj se hitro navadiš. Prebivalstvo je raznoliko, veliko ljudi prihaja iz Indije, Pakistana, Bangladeša in Malezije. Številni pogovori  z domačini so nanesli tudi na temo o kakovosti življenja, ki jo imajo v Katarju, in vsi so zelo zadovoljni. Poleg vsega jim ta država omogoča tudi dober zaslužek, s katerim lahko preživljajo svojo družino v domovini. Katar je poleg tega zelo urejena država in ena izmed najvarnejših na svetu.

Je kakšna stvar, ki bi jo posebej izpostavil? Da jo kot tujec težko sprejmeš?

Morda je ena izmed stvari, ki smo jo kot Evropejci navajeni, da ne moreš popiti piva, ko si to zaželiš (smeh). Alkohol je zelo omejen, se pa seveda najdejo klubi in lokali, v katerih prodajajo alkoholne pijače, so pa cene le-teh razumljivo zelo visoke. Obstajajo tudi posebne trgovine, kjer se lahko kupi alkohol, vendar je za to potrebna posebna licenca.

Kako si se razumel z domačini, Katarci?

Domačini so zelo ponosni na svojo državo. Poleg tega so zelo gostoljubni, zelo radi priskočijo na pomoč, predvsem pa te znajo dobro pogostiti. Res imam same pozitivne izkušnje. Dejstvo pa je, da je le nekje 300.000 prebivalcev Katarja dejansko katarskih državljanov. Prepoznamo jih po tradicionalni beli obleki, imenovani Toba.

Kako se oni soočajo s celotnim dogajanjem okoli prvenstva?

Domačini so vse skupaj zelo lepo sprejeli, vidi se, da nimajo nikakršnih težav s spoštovanjem tujih in drugačnih kultur. Seveda gre za nekakšen obraten dejavnik, če ti sprejmeš njihovo kulturo, bodo sprejeli tudi oni tvojo. Veliko domačinov si je tekme ogledalo v živo na stadionih, toda morda je moč opaziti, da imajo nekoliko manj navijaškega duha kot ostali, ki so prišli v to državo izključno zaradi nogometa.

Kako pa so se izkazali turisti, navijači, ki jih je bilo seveda veliko?

Čutiti je bilo pravi navijaški utrip in športni duh, toda dejstvo je, da je letošnje svetovno prvenstvo malo drugačno, saj ima Katar zelo stroge zakone. Toda za čas prvenstva so vse skupaj malo prilagodili oziroma bolje rečeno omilili, da so se turisti počutili nekoliko bolj domače.

Kako je videti naselje z luksuznimi 'kontejnerji', si si ga ogledal?

Sam si ga nisem ogledal, sem pa glede tega kompleksa slišal veliko pohvalnih stvari.

Kako si ti začutil vzdušje na stadionih? So bili vedno napolnjeni?

Vzdušje je točno takšno, kot mora biti na svetovnem prvenstvu. Seveda se stvari razlikujejo od tekme do tekme in od navijačev do navijačev. Mene so najbolj prepričali oziroma navdušili navijači Maroka. V skupinskem delu se je zasedenost stadionov spreminjala glede na tekmo, ki je bila na sporedu. Za izločilne boje pa je bilo skoraj nemogoče dobiti vstopnice.

Si spoznal katerega izmed večjih imen športa, glede na to, da si delo opravljal v VIP sektorju?

Osebno nisem spoznal nikogar, žal, sem pa videl veliko njih. Tam so bili na primer Khabib Nurmagomedov, David Beckham, John Terry, pa tudi katarski emir, šejk Tamim z družino.

Kakšne so cene v VIP sektorju in kako je ta obiskan?

Na samem stadionu je pogostitev (neomejene količine hrane in pijače) vključena v ceno vstopnice. Jedilnik pa je bil seveda odvisen od programa, ki ga je vključevala določena vstopnica. Najcenejša možnost je na primer vsebovala vso nealkoholno pijačo ter vino in pivo. V srednjem cenovnem razredu so si gostje lahko privoščili tudi žgane pijače, v najvišjem t. i. business loungu pa so bile na voljo tudi najdražje penine in nekatere priznane alkoholne pijače. Cene teh vstopnic so se razlikovale glede na tekme, ki so bile na sporedu in program, toda bile so nekje med 1000 in 15.000 dolarji ali 9500 in 14.200 evri. Najdražja možnost je bila zakup skyboxa, ki je namenjen skupini do 15 ljudi, predvsem najbogatejšim. Paket vsebuje tudi osebnega kuharja in natakarja, tekmo pa spremljaš iz posebne lože, ki je tako rekoč skrita pred ostalimi.

Kdo so bili tvoji sodelavci in kako ste se ujeli?

Razumljivo, ljudje, s katerimi sem sodeloval, so prihajali iz celotnega sveta. Delo bar menedžerjev na našem stadionu smo opravljali večinoma ljudje iz Balkana (Srbije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Slovenije). Razumeli smo se odlično, se družili tudi v prostem času in skupaj odkrivali zanimivosti mesta.

Ali si si tudi sam ogledal kakšno tekmo v živo? 

Seveda, tega ne gre zamuditi. Spremljal sem dve tekmi srbske reprezentance, in sicer proti Braziliji in Švici, tekmo med Francijo in Tunizijo ter Portugalsko in Južno Korejo. Pa tudi vseh osem, ki so se odvijale na stadionu  Al Thumama.

Glede na to, da nogomet spremljaš že dlje časa, me zanima, za katero ekipo navijaš in kdo bo po tvojem mnenju novi svetovni prvak?

Sem velik oboževalec Lionela Messija, ki je po mojem mnenju najboljši nogometaš vseh časov. Menim, da bo ravno on tisti, ki bo Argentini letos zagotovil naslov svetovnih prvakov.

Kakšna izkušnja je bila to zate? 

Čeprav je bilo vse skupaj zelo naporno, precej delavno, pa lahko rečem, da je bila to najboljša izkušnja v mojem življenju. Poleg tega, da sem spoznal veliko novih ljudi iz celega sveta, sem se tudi ogromno stvari naučil in si pridobil neprecenljive nove izkušnje.

Je še kakšna zanimivost, ki se ti je pripetila in bi jo želel podeliti z našimi bralci?

Lahko rečem, da so me samo mesto in prebivalci precej navdušili. Sploh dejstvo, da je za varnost res najboljše poskrbljeno. Moj prijatelj je na primer v enem izmed ogromnih nakupovalnih središč pozabil na mizi (v enem izmed lokalov) svoj mobilni telefon. Ko se je po eni uri časa tja vrnil, ga je aparat  še vedno čakal na istem mestu. Kriminala dejansko sploh ni, kamere so na vsakem koraku.