Zgodovinsko leto slovenskega nogometa: prvič z dvema kluboma v Evropi

Knežje mesto drugič v 105 let dolgi zgodovini slavilo naslov državnih prvakov

Lanska sezona se je odvila po notah Celjanov, ki so s kar precejšnjo prednostjo pred zasledovalci prišli do drugega naslova državnih prvakov. Celjsko pot do trofeje je sprva tlakoval španski trener Albert Riera, ki se je nato podal v drugo francosko ligo v Bordeaux, v knežjem mestu pa ga je zamenjal nekdanji trener Maribora Damir Krznar. 

Hrvat je še povečal prednost pred Mariborom in Olimpijo, ki jo je napravil Španec, Celje pa je zasluženo slavilo. 

Maribor in Olimpija sta bila boj za drugo mesto

Mariborčani so si v predzadnjem krogu z zmago na večnem derbiju z 2:1 zagotovili drugo mesto, ki jim je prineslo uvrstitev v kvalifikacije za Ligo Evropa. Tam niso bili uspešni. Premoč so morali priznati bolgarskemu Botevu iz Plovdiva in sledil je boj za Konferenčno ligo. Sprva so izločili romunsko Universitateo Craiovo, po izvajanju 11-metrovk še srbsko Vojvodino, njihov nalet pa je zaustavil švedski Djurgardens in sanje novih turških investitorjev na čelu z Acunom Ilicalijem o igranju v Evropi so se razblinile.

Je pa to uspelo Olimpiji, ki je v kvalifikacije za Konferenčno ligo vstopila v drugem krogu. Zmaji, ki jim pred začetkom aktualne sezone niti najbolj optimistični navijači niso napovedali tako dobrih rezultatov, so na krilih fantastičnega španskega stratega Victorja Sancheza izločili ukrajinsko Polisjo, moldavski Sheriff in za konec še z epsko zmago s 5:0 hrvaško Rijeko. 

Evropske kvalifikacije so se igrale tudi na drugem koncu prestolnice, v Šiški. Bravo je sploh prvič zaigral v kvalifikacijah za eno izmed evropskih tekmovanj, v tem primeru za Konferenčno ligo. Šiškarji, ki so tudi v letošnji sezoni prijetno presenečenje, so preskočili valižanski Connah's Quad Nomads, njihovo pot pa je zaključil Zrinjski iz Mostarja.

Celjani so se morali zadovoljiti s Konferenčno ligo

Ambiciozni Celjani so med poletjem napadali uvrstitev v Ligo prvakov. Najprej so zlahka opravili z estonsko Floro, nato pa je sledilo burno obdobje, nepričakovana menjava na trenerskem položaju, povratek Riere in petarda v Bratislavi. 

Žreb jim je nato v boju za Ligo Evropa namenil dokaj ugodnega nasprotnika, irski Shamrock Rovers, a na račun številnih vratarjevih napak in nezbrane obrambe na povratni tekmi so Celjani tudi v tem primeru doživeli izpad. 

Svojo kožo so reševali proti armenskemu Pyuniku in uspelo jim doseči zgodovinsko uvrstitev na eno izmed evropskih tekmovanj. 

Slovenska predstavnika nista zgolj pasivno sodelovala med evropskimi klubi

Celje in Olimpija sta v Konferenčni ligi dokazala, da sta daleč od zgolj pasivnih opazovalcev, saj sta s pogumnimi predstavami in pomembnimi zmagami aktivno krojila dogajanje na mednarodni sceni.

Po nekoliko slabšem začetku na Portugalskem in porazu proti Vitorii (3:1) so Celjani na domačem terenu odpravili Istanbul Bašakšehir (5:1). V Sevilji se je četa Majorčana Riere pogumno zoperstavila Betisu, a ji je zmanjkalo nekaj sreče. Pri izidu 1:1 je namreč imel Aljoša Matko imenitno priložnost, da Celjani vknjižijo vse tri točke, na koncu pa so na račun pomanjkanja evropskih izkušenj v 94. minuti iz protinapada prejeli zadetek za 2:1 in v Andaluziji ostali brez vsega. 

Sijajno igro so grofje prikazali tudi na stadionu Z'dežele, kjer je gostovala aktualna poljska prvakinja Jagiellonia. Celjani so dvakrat vodili, imeli nadzor nad igro, toda njihove neizkoriščene priložnosti so Poljaki kaznovali in dvoboj se je končal z delitvijo točk (3:3), kar je vneslo nekaj razočaranja v celjski tabor. Tudi na Cipru bi se zadeve lahko precej drugače odvijale, toda Celjani so zapravili najstrožjo kazen – strel Marka Zabukovnika je ubranil Hrvat Ivica Ivušić, na drugi strani pa so bili nato dvakrat natančni nogometaši Pafosa (2:0). 

Kljub vsemu so imeli celjski nogometaši v zadnjem krogu vse v svojih nogah. Na dramatičen način so ugnali valižanski The New Saints in se kot 21. ekipa uvrstili v naslednjo fazo tekmovanja. To pa je že predčasno uspelo tudi Olimpiji, ki je po uvodnem porazu proti Heidenheimu nanizala tri zaporedne zmage brez prejetega zadetka. 

Ljubljančani so premagali LASK, Helsinki in Larne, s čimer so se celo spogledovali z neposrednim prebojem v osmino finala. Visok in sploh prvi evropski poraz v Stožicah proti belgijski ekipi Cercle Brugge je zadeve nekoliko otežil, dokončno pa je neposredno uvrstitev odpihnil remi v Bialystoku pri Jagiellonii. Vseeno je Olimpija ligaški del sklenila na 14. mestu in jo zdaj čaka dvoboj z Borcem iz Banja Luke, medtem ko bodo Celjani skušal pretentati ciprski APOEL.

"Imamo dve ekipi v klubskem evropskem nogometu, ki sta si prislužili napredovanje. To je neverjeten uspeh in čestitam Celju ter Olimpiji za napredovanje. Mislim, da nogomet v Sloveniji raste. Mi smo naredili uspeh na Euru, sledil je še uspeh na klubski ravni. Mislim, da gredo zadeve v pravo smer," je dejal občasni slovenski reprezentant Benjamin Verbič. 

Poleg Celja in Olimpije je zgodovino v 2024 spisala tudi Rogaška

Nogometni klub iz Rogaške Slatine je v lanski sezoni močno opozoril nase, najprej z nekoliko manj prijetnimi zadevami, z incidenti ob igrišču in sporom s slovensko nogometno zvezo, nato pa še z izjemnimi predstavami na igrišču.

Na račun dobrega kadrovanja v zimskem prestopnem roku in prerojene igre so si Slatinčani pod vodstvom Oskarja Drobneta v drugem delu sezone zagotovili obstanek v prvi ligi ter zgodovinski naslov pokalnih prvakov. 

A slavje je kmalu dobilo grenak priokus, saj so bili črno-beli, ki so se dolgo igrali z ognjem, namesto igranja v evropskih kvalifikacijah in v prvi slovenski ligi za zeleno mizo obsojeni na izpad. Rogaška tako sedaj nastopa v četrti ligi, kjer s precejšnjo prednostjo kraljuje na vrhu medobčinske lestvice. 

Nesrečo Slatinčanov so odprtih rok sprejeli pri Nafti, a bodo morali Lendavčani v spomladanskem delu sezone spremeniti določene zadeve, če želijo odskočiti z dna prvoligaške lestvice. Povsem drugače kaže Primorju, ki je eno prijetnejših presenečenj letošnjega državnega prvenstva.