Rožman uživa na Reki: Od prvega dne imam popolno podporo uprave

NK Celje, NK Domžale, HNK Rijeka. Pot komaj 37-letnega nogometnega trenerja Simona Rožmana iz Štor pri Celju. Kraja, kjer so se v zelo dobre igralce, a tudi trenerje, razvili mnogi prebivalci blokovskega naselja Lipa. A Jimmy, kot ga kličejo prijatelji, je nekaj posebnega. Na športni poti ni nikoli veljal za najbolj ambicioznega, čeprav je v njem gorela želja, da bi bil nekega dne najboljši. Na klubski ravni ni nikoli izstopal v dresu Celjanov, a bil delaven. Obenem pa je uspešno usklajeval šolo in šport, ob koncih tedna stiskal pesti za italijanski AC Milan. “Matic, to so pa Juventini. Včasih smo jih premagovali, kot za stavo,” je pred dnevi, ko smo ga obiskali v Štorah, dejal drugi najmlajši trener med hrvaško elito, ki mu pri delu na Reki pomagata sokrajan Aleš Kačičnik in analitik Alen Obrez. Sodelovali so že v preteklosti, sodelujejo še danes.

Praviloma so zadovoljni zapuščali delovno okolje, v katerem so se znašli, imeli 'kaj pokazati', zdaj so se soočili s koronavirusom, ki je čez noč zaustavil nogometni svet. “Zdaj je najbolj pomembno zdravje, zdravstveno osebje, ki pomagat reševati okužene. Tega se vsi zavedamo, zato se je za nas sezona začasno zaustavila, bili smo primorani v karanteno. Šport, ki združuje, je bil preko noči v krču. Upam, da se stvari kar najhitreje uredijo,” je za 24ur.com povedal maturant I. Gimnazije iz Celja, ki je na Reki začel spodbudno, sledili so nekoliko slabši rezultati, zdaj, pred prisilnim počitkom pa so Rečani delovali všečno, bili učinkoviti: “Res je. Premagali smo še Hajduk, rekel bi celo naša najboljša tekma doslej in potem smo razpustili moštvo. Sam sem sicer še malo čakal, verjel, da se bodo stvari spremenile, a ko so začeli zapirati meje, sem tudi sam zapustil okolje v katerem delam. Se vrnil k družini.”

Kek, Biščan, Rožman
Ko je prišel na Rujevico je takoj začutil, da gre za izjemno urejen klub. Da gre za naslednji korak na trenerski poti. Prvič v karieri je imel dejansko opravka le s člansko zasedbo. Na voljo je imel izjemen trening center, s tremi igrišči, fitnes, na stadionu so praktično vsi nastavki, da lahko tam spiš. Kot izjemno "študiozen" trener si je prav tega želel. Sploh potem, ko je pred njim izjemen pečat v klubu pustil slovenski selektor Matjaž Kek, ko je njegovo delo uspešno nadaljeval Igor Biščan. A danes ne govorimo več o HNK Rijeki iz časov poslovneža Gabrieleja Volpija, ko se ni vprašalo koliko kaj stane, ampak le kdaj lahko pride. Danes je drugače, danes se Rožman s sodelavci opira na mlade igralce, vzgojene na Reki. “V tako dobrem vzdušju, ki vlada okoli kluba, je užitek delati. Imamo podporo uprave, sledimo procesu prestrukturiranja, pri čemer želimo delovati samooskrbno. Torej, klub želi s prodajo igralcev, vzdrževati kondicijo. Pri čemer navijači ne pričakujejo, da bi rezultat izostal,” je jasen Rožman, ki se je v ponedeljek vrnil na Rujevico. Tam biva kar v apartmaju in iz t.i. sky boxa, zaradi 14-dnevne samoizolacije, na daljavo, z najrazličnejšimi komunikacijskimi orodji, spremlja igralce na delu. Z novim koronaprotokolom, so namreč igralci lahko začeli z delom, a v zelo omejenih razmerah. 

Ni prišel zaradi denarja
V ambicioznost Rožmana ni nikoli nihče dvomil. Njegovo življenjsko vodilo je, da 'želi biti najboljši, ko leže v posteljo pa ne želi razmišljati, da česa ni naredil', ga spremlja še danes. Želi si priložnosti, zdravega delovnega okolja. Denar ni pri odločitvi nikoli na prvem mestu. S finančno sanacijo kluba se je v preteklosti že srečal, zdaj se je srečal še z nujnim nižanjem pogodb, ki so posledica koronavirusa. Izkazal se je, kot izjemno solidaren trener. “Klub mi je od prvega dne stal ob strani, tudi, ko rezultati niso bili takšni, kot smo si jih želeli. Menim, da smo v teh časih naredili primerno potezo. Gre za čas solidarnosti, pomeni, da smo se ekspresno dogovorili za znižanje plač, saj je jasno, kam se pelje gospodarstvo. Mislim, da je v času zdravstvene krize potrebno biti solidaren. Lahko povem, da sem se do nadaljnjega odpovedal večjemu delu svoje plače, da bi sodelavci lahko ostali na približno istem. Je pa to čas, da se stvari postavijo na novo. Da se morda nekatere druge vrednote, ki so se izgubile na človeški ravni, vrnejo. Verjamem, da so pred nami dnevi, ko bomo lahko le še rasli,” je dejal Rožman, ki komaj čaka, da se nogometni ples vrne v stare tirnice. Da bodo lahko navijači znova uživali v izjemnih predstavah njegovih varovancev, ki so tudi v času karantene garali. Na prvi trening so namreč prišli v zelo dobrem stanju.

O tem in še čem pa s Simonom Rožmanom v športnem delu oddaje 24UR.