Same zmage, a veliko dvomov

Resnično upam, da se motim, saj sem jo pred prvenstvom ocenil kot tihega favorita za velike dosežke. Obenem gre za simpatično reprezentanco številnih izjemnih posameznikov. A, čeprav so se na skoraj čudežen način prebili iz osmine finala, čeprav so bili v navidez izgubljenem položaju, me niso prepričali. Oziroma me ni prepričal njihov trener Roberto Martinez. Šele po zmagi v osmini finala proti skromni Japonski mi je bilo jasno, zakaj ima v Belgiji toliko kritikov in nasprotnikov.

Tekma med Belgijo in Japonsko je bila – vsaj za moje pojme – najbolj čudna ali v taktičnem pogledu najslabša med vsemi v osmini finala na tem SP. Res, da sem le nogometni laik, da o trenerskem poklicu nimam pojma, a se je v igro enih in drugih prikradlo toliko pomanjkljivosti, da jih enostavno  ni bilo mogoče prezreti. Japonci so sicer skovali taktiko, ki se je zdela odlična. V tem pogledu so po evropeizaciji stroke v zadnjih letih močno napredovali. A smo opazili drugačen problem: nogometaši enostavno ne znajo ali ne morejo sprejeti nekaterih taktičnih zamisli. Le slabostim tekmeca so se lahko zahvalili, da so si priigrali prednost dveh golov. Ohraniti je niso znali... Po vodstvu z 2:0 Japonci niso spreminjali prav ničesar. Enako so igrali od prve do zadnje minute. Potem, ko so dosegli drugi gol, ni bilo nič drugače. Niso se zaprli, stopili na žogo. Niti niso skušali izkoristi dejstva, da je nasprotnik v šoku. Skratka: nobene ideje, nobenih novih taktičnih različic, čeprav si jih je strokovno vodstvo želelo ...

SLIKA

Pri Belgijcih pa so se stvari zdele drugačne. Skozi celotno tekmo je bilo iz govorice telesa številnih nogometašev mogoče razbrati, da marsikaj v njihovim taktičnem načrtu ’ne štima’. Za razliko od Japoncev igrajo belgijski nogometaši v številnih uglednih klubih, delajo pod taktirkami mnogih cenjenih strokovnjakov, katerih zamisli znajo udejaniti na igrišču. Ampak pod Martinezom je očitno vse drugače. 44-letni Španec je v odločilnih minutah vse stavil na visoke podaje pred vrata nasprotnika. Ker so nasproti stali bistveno nižji Japonci, je bil ta način edini, ki bi se ga domislil prav vsak, ki si je v življenju ogledal vsaj deset nogometnih tekem. Torej v tem primeru ne moremo govoriti o kakšni briljantni taktični domislici nekdanjega trenerja Evertona, ki je leta 2016 sedel na na belgijski selektorski stolček. Zaskrbljujoče je, da je zvezdniška zasedba, ki se je zdela sposobna presenetiti prav vsakega na tem prvenstvu, delovala zmedeno, nepovezano, brezidejno, v obrambi je napak in lukenj kar mrgolelo, v napadu so mnogokrat igrali vsak zase. Zaradi vsega naštetega gre sklepati, da rdeči vragi še zdaleč niso pripravljeni tako, kot bi morali biti, da Martinez iz tega moštva ne zna iztisniti vsega, česar je sposobno. Prav lahko, da se motim, a se bojim, da belgijska reprezentanca kar naenkrat ni sposobna preskoka. Morda jim enkrat še lahko uspe, večkrat skoraj zagotovo ne, a naslednji nasprotnik bo Brazilija!

Belgija na tem prvenstvu še ni imela ’resnega tekmeca’. Panama ni bila konkurenčna, tudi Tunizija ne, pa jim je vseeno zabila 2 gola. O tekmi z Angleži ne gre izgubljati besed, dva gola so proti varovancem selektorja Roberta Martineza dosegli tudi skromni Japonci. Torej Belgiji preostane le še, da upajo na preblisk proti Braziliji. Ampak vemo, da se v nogometu vse vrača. In, če se bo Edenu Hazardu, Romeluju Lukakuju in druščini ’posrečilo’ proti cariocam, se zgodba verjetno ne more ponoviti v polfinalu, ne glede na to kdo bo nasprotnik. Zdi se, da bodo Belgijci – žal – še eni v zgodovinski vrsti reprezentanc, ki s(m)o jih že pred prejšnjimi svetovnimi prvenstvu uvrščali v krog moštev, ki utegnejo presenetiti, pa so na turnirju povsem odpovedala ali imela smolo... Le povsem drugačni, prerojeni, bistveno bolje vodeni rdeči vragi bi lahko bili kandidati za osvojitev naslova prvaka. Čeprav so dobili prav vse tekme na tem prvenstvu, me niso prepričali. Želim si, da bi me odslej presenečali, a o tem močno dvomim ...