Salah, Mahrez in drugi zvezdniki napadajo Manejev prestol

24 reprezentanc, razdeljenih v šest skupin, se bo od sobote do 11. februarja, ko bo v Abidžanu na sporedu veliki finale, merilo za naslov afriškega prvaka. Zdi se, da nabor favoritov še nikoli ni bil tako širok. Sadio Mane, ki bo s Senegalom branil naslov prvaka, je denimo dejal, da bo to najkakovostnejše prvenstvo, odkar je sam član reprezentance. 

Senegalci so tudi letos v najožjem krogu favoritov, a ne povsem na vrhu. Stavnice tja uvrščajo Maročane, ki so v Katarju postali prva afriška reprezentanca v polfinalu svetovnega prvenstva. 

Za Manejem in druščino si tretje mesto delijo Alžirci z Riyadom Mahrezom in domačini iz Slonokoščene obale. Kot realne kandidate za naslov se omenja še Egipčane z Mohamedom Salahom, Kamerunce in Nigerijce. 

Maroko: Taktična disciplina, ki ji v Afriki ni para 

Ko je Maroko leta 1976 v Etiopiji prišel do svojega edinega naslova afriškega prvaka, je trenutni selektor Walid Regragui štel manj kot šest mesecev. "Atlaški levi" so se v polfinale pokala narodov nazadnje prebili pred dvema desetletjema. 

Tradicija ni na njihovi strani, a jih stavnice kot glavnega favorita omenjajo predvsem na račun odličnih predstav na zadnjem svetovnem prvenstvu, ko so na poti do polfinala premagali Belgijo, Španijo in Portugalsko. 

Regragui je v letu in pol na maroški klopi odpravil hudo slabost, ki jo ima večina afriških reprezentanc. Tehnično briljantne posameznike mu je uspelo povezati v taktično disciplinirano enoto, zmožno organiziranega branjenja in potrpežljivega čakanja na nasprotnikovo napako. 

Posameznikov, kot so Achraf Hakimi, Youssef En-Nesyri, Sofian Amrabat in Noussair Mazraoui, ni treba posebej predstavljati. 

Omeniti pa velja 23-letnega krilnega nogometaša Amina Adlija, ki ga v Katarju še ni bilo v selektorjevih načrtih. Tokrat ga Regragui ni mogel spregledati, potem ko je za Bayer Leverkusen v prvem delu sezone na 20 tekmah sodeloval pri 13 zadetkih (5 golov, 8 asistenc).

Senegal: Bodo kontinuiteta in izkušnje predstavljali prednost ali slabost? 

Varovanci Aliouja Cisseja bodo skušali ponoviti uspeh Egipta izpred 14 let, ki je kot zadnji ubranil naslov prvaka. Senegal bo stavil na izkušnje, saj so najvidnejši posamezniki reprezentance že zakorakali v 30. leta. Edouard Mendy, Kalidou Koulibaly in Sadio Mane so od zadnjega turnirja zapustili Evropo in si kruh služijo v Savdski Arabiji. 

Na sredini bo največ odvisno od 21-letnega Papeja Matarja Sarra, ki letos blesti pri Tottenhamu. V konici napada se bosta za minute borila Chelseajev Nicolas Jackson in Marseillev Iliman Ndiaye. Oba bosta morala občutno dvigniti raven svojih predstav, saj sta v reprezentančnem dresu na desetih nastopih kombinirano dosegla le en zadetek.

Glavna prednost senegalske reprezentance je zagotovo kontinuiteta. Cisse je na klopi "levov" že skoraj desetletje, v katerem jih je dvakrat popeljal na svetovno prvenstvo. Če kdo, potem lahko Senegal prekine neugoden niz branilcev naslova. 

Slonokoščena obala: Ne več tako zvezdniška, a še kako nevarna 

Številni strokovnjaki pred začetkom turnirja poudarjajo, da so stavnice podcenile možnosti domačinov. Verjetno zato, ker Slonokoščena obala trenutno ne premore zvezdnikov kova Didier Drogba, brata Toure in drugi. 

A vendar ima izkušeni francoski strokovnjak Jean-Louis Gasset na voljo pravo plejado igralcev, ki poimensko resda ne izstopajo tako kot njihovi predhodniki, a kljub temu igrajo zelo vidne vloge v najboljših prvenstvih stare celine. 

Ousmane Diomande (20 let, Sporting Lizbona) in Odilon Kossonounou (23 let, Bayer Leverkusen) sodita med najbolj zaželene osrednje branilce ta hip. Konkurenco jima predstavlja še Romin Evan Ndicka. 

Brez vpoklica je presenetljivo ostal Wilfried Zaha. Gasset pa je presenetil tudi s tem, da je med izbrance vključil napadalca Borusie Dortmund Sebastiana Hallerja in Brightonovega krilnega igralca Simona Adingro, ki imata zdravstvene težave, zato je njun nastop še pod vprašajem. 

Zagotovo bodo prednost za Slonokoščeno obalo predstavljali domači navijači. Po drugi strani pa država gostiteljica na pokalu narodov ni slavila na zadnjih osmih izvedbah. Zadnji, ki je izkoristil prednost domačega terena, je bil leta 2006 Egipt. 

Alžirja: Aouar bo Mahrezu pomagal popraviti vtis iz Kameruna 

Alžirija v preteklem letu ni zgubila niti enkrat, poleti pa je dobila veliko okrepitev v obliki Huossema Aouarja. Nekoč eden najbolj nadarjenih vezistov na svetu se je po enem nastopu za galske peteline odločil, da bo zastopal domovino svojih staršev. Za Alžirijo je doslej odigral pet tekem in dosegel dva gola. 

Naziv prvega zvezdnika reprezentance še naprej drži Riyada Mahreza, ki je pri savdskem Al Ahliju v odlični formi. V tej sezoni je bil na 20 tekmah vpleten v 18 zadetkov (9 golov, 7 podaj). 

Tekmeci Slovenije v Južni Afriki so zadnji turnir črne celine končali že v skupinskem delu, potem ko so proti Slonokoščeni obali, Ekvatorialni Gvineji in Sieri Leone zmogli vsega točko. Tokrat se jim je žreb nekoliko bolj nasmehnil, saj je skupina D z Burkino Faso, Mavretanijo in Angolo na papirju najmanj zahtevna. Zato bi bilo vse drugo kot zanesljivo napredovanje Alžircev veliko presenečenje. 

Gana: Zadnja priložnost za Hughtona, da prebudi svoje napadalce 

Vtis z zadnjega prvenstva v Kamerunu bodo skušali popraviti tudi Ganci, ki so prav tako ostali pred vrati izločilnih bojev. Štirikratni afriški prvaki na novo slavje čakajo od leta 1982, kljub kopici odmevnih imen pa se zdi, da jih stavnice upravičeno ne uvrščajo v najožji krog favoritov. 

Selektor Chris Hughton se spopada predvsem s kritikami na račun neučinkovitosti – na zadnjih petih tekmah so njegovi varovanci dosegli le en gol in v tem času izgubili tudi proti Komorom (0:1), ZDA (0:4) in Mehiki (0:2). 

Ali bodo Ganci kljub kritikam prišli daleč, bo najbolj odvisno od Mohammeda Kudusa (West Ham) in Inakija Williamsa (Athletic Bilbao). Na sredini bo moral Lensov Salis Abdul Samed zakrpati luknjo, ki je nastala po poškodbi Thomasa Parteyja. Na desni strani pa bo moral Hughton najti recept, kako nadomestiti Tariqa Lampteyja. Branilec Brightona bo prav tako manjkal zaradi poškodbe. 

Egipt: Bo Salah izpopolnil svojo vitrino z lovorikami?

Prvi pokazatelj realnega dometa Gancev bo že v skupinskem delu, ko se bodo pomerili z Egipčani. Faraoni po prevladi na začetku tisočletja že 14 let čakajo na nov naslov, na zadnjih treh izvedbah so dvakrat izgubili v finalu. 

Mohamed Salah je v napovedih dal vedeti, katero lovoriko si do konca kariere najbolj želi osvojiti. Pri 31 letih se dobro zaveda, da priložnosti ne bo več veliko. V tej sezoni Premier League naravnost blesti, saj je že pri 14 golih in osmih asistencah. 

Njegov doprinos tudi v reprezentančnem dresu nikoli ni bil vprašljiv (94 tekem, 53 golov), a bo za uspeh potreboval pomoč soigralcev. Veliko bo odvisno od napadalca Nantesa Mostafe Mohameda, ki bo začenjal v konici napada.

Nigerija: Ob porozni obrambi bo Osimhen moral najti način, kako doseči zadetek več 

Nigerijci imajo v Victorju Osimhenu (ocenjen na 110 milijonov evrov) daleč najbolj vrednega posameznika turnirja. A napadalec Napolija letos še ni našel forme, ki ga je krasila v lanski šampionski sezoni. Selektor Jose Peseiro za nameček ne bo mogel računati na letos izjemnega Victorja Bonifaceja, ki blesti pri Bayer Leverkusnu, a se je poškodoval na zadnji tekmi Bundeslige. 

Portugalski strokovnjak prav tako ne more biti zadovoljen s formo svojih varovancev. V novembrskem ciklu kvalifikacij za SP so remizirali proti Lesotu in Zimbabveju, v ponedeljek pa so na generalki priznali premoč Gvineji. 

Na udaru kritikov je predvsem obramba, ki je na zadnjih desetih tekmah le dvakrat zadržala svojo mrežo nedotaknjeno, in še to proti palčkoma Gvineji Bissauu in Sao Tomeju in Principu. Če se to ne bo spremenilo, bodo "orli" kaj hitro poleteli domov.