Rola, rola se mi 'zdej'

Če se je Luka Modrić v nedeljo kar trpko naučil, da ne bo več vnaprej, nikakor pa ne na dan tekme gledal, kako vratar tekmecev brani enajstmetrovke, je od zdaj naprej jasno, kaj bodo poslej počeli Japonci. Vsi na Japonskem. Če bodo imeli izvajanje iz kota, rezultat 2:2, dober občutek in možnost podaljškov, vedo, česa, nikoli več, nikakor, ni teorije, ne bodo naredili. Nabili žoge pred gol. Take. Visoke.

Da, vsem nam gre na živce - kot neskončni prekrški v košarki v zadnji minuti -, ko se moštvo, ki ima kot, odloči, da ne bo nabilo pred vrata, poskušalo s predložkom, temveč s kratko podajo jaha zastavico ob kotu. Kliton Bozgo je, denimo, v svojih časih, ko je žogo potem brcnil v golen iz par centimetrov, za še en kot, ikonično dvignil palec. No, Japonci so si, v drami dram, sami palec obrnili navzdol. Še bolj kot proti Poljakom, kjer so prešteli kartone in ugotovili, da jih imajo Senegalci več. Igrali so slabo, res zanič, blefirali sebe in nogomet, pa napredovali. Zdaj so igrali res dobro, pa spet niso dočakali četrtfinala. Spet. Popolni so bili samuraji. Skoraj popolni. Potem pa zadnji kot, protinapad, 94. minuta in bum. Belgija gre naprej. Japonska gre domov.

Saj, kot je rekel Roberto Martinez, selektor Belgije, še po uri igre globoko v zaostanku. Nogomet se ne igra za popolnost. Nogomet se igra za zmago. Če kdo, vedo to Mehičani. Če vprašate njih, imajo vse bolj občutek, da v osmini finala vse bolj igrajo za vtis. Ja, zgodovina lahko tudi boli. Zato pa morajo Brazilci zmagovati.

Martinez genij?
Ko so vprašali Roberta Martineza, belgijskega selektorja, se raje ni obračal k negativnim platem dvoboja. "Nič negativnega danes, verjemite," se je kanček pa tudi izmotaval Martinez. Kajti tudi napake so bile. Kaj napake. Semafor pač ne laže. Preobrat gor ali dol. Japonci so v prvem polčasu najprej bridko in borbeno zaustavili, v drugem pa s premeteno igro že tolkli po Belgijcih. Ena, dve. Bum. Izkoriščali so hitrost, predvsem pa vrhunsko taktično pripravo, s katero so lahko nadoknadili skoraj vse pomanjkljivosti. Saj se je videlo, da so Belgijci boljši. Ja, če to pokažejo. Pa niso, dokler ni bilo skoraj prepozno.

Edino, česar Japonci niso mogli nadoknaditi, je višina. Belgija je pa prav to po zaostanku z 0:2 dokončno in naposled ugotovila ter dosegla prva gola z glavo. Tretjega, še slajše, pa ravno iz protinapada, še bolj celovitega, drastičnega in povezovalnega kot tistega, s katerim je povedla, navdušila, domala osupnila Japonska. "Moramo jim čestitati, odigrali so popolno tekmo," je Martinez pohvalil samuraje. Ti so bili točno to. Samuraji. Ko se tako boriš in izgubiš, ker si upal, mogoče, morebiti, morda pa bo ... Poči srce.

"Bili so tako trdni, onemogočali so nas, delali težave in bili zelo učinkoviti iz protinapadov. To je bil pravi test za naše moštvo. Ampak vse o tej skupini igralcev pove dejstvo, da smo zmagali." Martinezu sta uspeli obe menjavi, saj sta zabila tako Fellaini kot Chadli. Ampak tekme je veliko povedala o ekipi igralcev. Nekaj pa tudi o njemu. Za Brazilce takega popravnega izpita najbrž skoraj zagotovo ne bo.

Nišina in (samo)evalvacija
Za Akiro Nišina, selektorja Japonske, je morda ušlo četrtfinale. Ne pa tudi realnost. "Saj smo do neke točke nadzirali žogo in kontrolirali tekmo, ampak na tej točki so Belgijci dvignili svojo igro, ko so jo morali. In na koncu jim resnično nismo mogli parirati. Nisem pa pričakoval takega preobrata." In takega protinapada, ki ga je Nišin označil za »super protinapad«, morda novi termin za zadnji veliki protinapad, ki namesto podaljškov prinese čustva.

"Moji igralci niso pričakovali, da se bo v nekaj sekundah žoga prenesla na našo polovico." Pa se je. Ampak saj še sam ni točno dojel, da so nekje vmes, po dveh golih v štirih minutah, nato sedemnajst minut vodil. Z dvema razlike. "Še samega sebe sem spraševal, ali imamo nadzor nad tekmo. Zato ne krivite igralcev, ampak mene. Jaz sem izgubil nadzor. Ko smo prejeli ta zadnji gol, sem krivil sebe in preizpraševal svojo taktiko." Najdite selektorje, ki bodo tako odkrito samoocenili sebe. V nekaj minutah. Po taki drami. Ne gre pa mu zameriti tudi zato, ker je priznal, da so želeli izkoristiti zadnji kot.

Neymar: "Ne slišim ne kritik ne pohval"
Dvom vedno, nekako, nekje, obstaja. Kaj pa, če so ga res mesarsko potacali? Če je bilo namerno? Grobo? No, na koncu, ko pride posnetek, dvom ne samo, da zbledi. Jezni gledamo to valjanje. Ni fajn. Pika.

Pridejo memi, videi, gifi. Ni, da ni. Neymar, ki se rola čez pol planeta. Neymr, ki se vrtinči čez drn in strn. Če s kom, se je Neymar povezal s pesmijo Rollin' zasedbe Limp Bizkit. Lahko bi se tudi z Rola se, ki jo Big Foot Mama običajno zaigra na koncu koncertov.

In ker gre za tako izstopajočega nogometaša, superzvezdo, ki je sodeloval pri obeh golih Mehike, je pač vse, kar naredi, dogodek. Tudi, ko si samo pobarva lase in znova menja pričesko. "To je sramota," je vseeno Juan Carlos Osorio bentil čez Neymarjevo valjanje proti koncu tekme, ko mu je na nogo res stopil Miguel Layun. Da, stopil. Da, s kopačko, Da, na nogo. "Najbrž je to bolj poskus, da me podcenjujejo kot karkoli drugega," je v bran povedal Neymar.  "Ne dam veliko na kritike niti na pohvale, ker to lahko vpliva na odnos športnika. Na zadnjih dveh tekmah z mediji nisem govoril, ker je bilo preveč govorjenja že od drugih. Ne vem, ali se želijo samo pokazati. Tukaj sem zato, da s svojimi soigralci zmagam." Na kakršen koli način, dodajamo mi.

Mehika naprej? Pojdite v Evropo!
Ko izpadeš še sedmič zapored v osmini finala - še enkrat, sedmič zapored, ja, sedmič, auč -, počasi postaje utrujajoče iskati razloge, zakaj se ne pride, vidi in doživi četrtfinala. No, selektor Juan Carlos Osorio je vseeno poskušal. Meni, da je razlog v tem, da (vsi) njegovi nogometaši ne igrajo v Evropi. "Potem bi vsak vikend igrali proti najboljšim," je izjava, ki vrže nekoliko dvoma ne samo na ameriško ligo, kamor ob prihodu vsi od Zlatana Ibrahimovića in Waynea Rooneyja (zaman) ponavljajo, da je vendarle kvalitetno prvenstvo, temveč je s tem Osorio podvomil tudi v mehiško prvenstvo. Sicer bodo pa pač zmogli, ja, osmino finala. Do tja in pred brazilski gol, do tam še gre, naprej pa se ustavi. Nikakor, niti s peroksidnimi lasmi, ne gre dalje. Ampak je pa šel dlje. Vseeno se je Osorio navijačem - če so najboljši, je stvar presoje, vsekakor pa z najboljšimi pokrivali - opravičil: »Ker nismo izpolnili svojega cilja in za to mi je res žal.« Ni veliko selektorjev, ki bi tako iskreno nagovorili navijače.

Najlepši goli

3. Nacer Chadli: zabil on, a vse naredil Romelu Lukako (za 3:2 za Belgijo)

2. Takaši Inui: iz razdalje, bum! (za 2:0 za Japonsko)

1. Jan Verthognen: podaja, strel, lob? Vse! (za 1:2 za Belgijo).

Tvit dneva

Izgubili, pa vseeno znova pospravili za seboj. Še zadnjič.

(Ne)pomembne številke

2 - Tako kot Belgijcem je dva gola zaostanka uspelo v izločilnih bojih nadoknaditi samo še komu-drugemu-kot Nemcem leta 1970.

6 - Japonci še nikoli doslej niso zabili šest zadetkov na svetovnem prvenstvu.

23 - Neymar je utrpel že triindvajset - bolj in tudi manj trdih - prekrškov. Največ od vseh na prvenstvu.

26 - Belgija je imela kar 26 dotikov z žogo v kazenskem prostoru Japonske v prvem polčasu, a zmogla le dva stela.

38 - Neymar je za šesti gol na svetovnih prvenstvih potreboval 38 strelov. Za primerjavo, Lionel Messi jih je za prvih šest potreboval 67, Cristiano Ronaldo pa 74.