KOMENTAR: Vrnitev odpisanih ali uvod v zeleno – beli bienale?

Aktualni prvak lahko (presenetljivo) že po mesecu dni pomladanskega dela prvenstva praktično preda žezlo najhujšemu rivalu iz prestolnice. O tem najbrž niso razmišljali niti največji optimisti v Olimpijinih vrstah, a jim je šla na roko povsem neprepoznavna in nenevarna zasedba s Štajerske, ki je bila daleč od jesenske prepričljivosti in samozavesti. Zimski premor je bil na Štajerskem preveč lagoden, kar se je odražalo tudi na obisku uvodnih tekem. Epidemija ’vse je rešeno’ se je očitno razširila med navijače... O ’cvetenju vijolic’ skoraj nič, o pridnem nabiranju točk ob pragmatični igri še manj, namesto kakšne bleščeče predstave popoln mrk. V mesecu dni so se nad Ljudskim vrtom zbirali zgolj temni oblaki, čeprav naj bi imeli na papirju celo močnejšo zasedbo kot jeseni, čeprav so si lani priigrali 3 točke prednosti in so se pridušali, da v drugi polovici prvenstva ne bodo več žrtev napornega ritma; torej bi morali biti celo neulovljivi. A se je zgodilo ravno nasprotno, nato pa je sledila tista famozna novinarska konferenca po porazu s Krškim. V klub je vnesla ogromno nemira in še česa, a mnogi pozabljajo, da je bila kasneje ekipa povsem v ozadju, daleč od javnosti... Moštvo Maribora se je lahko v miru pripravilo na veliki derbi, kar je spet zasluga odstavljenega športnega direktorja Zlatka Zahoviča, ki je vnovič nastavil hrbet, storil velikansko uslugo trenerju Darku Milaniču in nogometaše obvaroval kritik. Če bo to dovolj za zmago v Stožicah, mu bom(d)o spet morali pripisati dobršen del zaslug za morebiten mariborski uspeh.

Paradoksalno je več živčnosti čutiti v Olimpijinem taboru, čeprav jo želijo Ljubljančani prikriti. Trener Igor Biščan je celo presegel pričakovanja, a je bil kljub temu baje že na precej tankem ledu. Ob silovitih pritiskih z vrha kluba je v vseh pogledih v povsem drugačnem položaju kot Milanič. Morda se prav zato še kako dobro zaveda, da bi si težko privoščil spodrsljaj na večnem derbiju, ki bi predvidoma kljub lepi prednosti pred najbližjim zasledovalcem v moštvo vnovič vnesel nemir. Vendar v ’zmajevem gnezdu’ o tem ne želijo razmišljati. Zavedajo se svojih sposobnosti: tekaških, tehničnih, spomladi tudi taktičnih, predvsem pa vedo, da imajo zanesljivo, čvrsto obrambo, ki je v primerjavi z mariborsko bistveno manj nagnjena k hudim napakam. Olimpija se je očitno med zimskim premorom in v začetnih tekmah leta navzela tekmečevih odlik: zmaguje tudi, ko ne igra vrhunsko, je samozavestna in dovolj zbrana ter potrpežljiva, da izpolnjuje cilje, hkrati pa se ubada zgolj s svojimi težavami ne ozirajoč se na mnenja okolice. V takšnih razmerah bi torej morala biti favorit sobotnega spektakla, vendar te vloge tu in tam ni enostavno upravičiti. Predvsem pa ne v trenutku, ko se bolj kot svojih prednosti zavedaš težav nasprotnika in se sprašuješ, kako te lahko preseneti oziroma kaj pripravlja za tekmo leta, po kateri se lahko po eni strani marsikaj spremeni, po drugi strani pa ti na široko odpira vrata na poti do naslova državnega prvaka.

Ob bistveno boljšem izhodišču z veliko psihološko prednostjo je Olimpija v precej obetavnejšem položaju, saj bi zanjo že remi pomenil dosežek, ki zagotavlja mirnejše nadaljevanje. Ljubljančani morajo odigrati zrelo in preudarno, za razliko od nasprotnika jim ni potrebno tvegati, vprašanje je le, ali so sposobni in dovolj zreli, da nadzorujejo potek dogodkov na igrišču v tako pomembnih trenutkih. Za razliko od prvega derbija sezone Ljubljančanom tokrat nihče ne bo očital, da so bili preveč plahi ali neambiciozni. Mariboru ni preostalo več veliko manevrskega prostora, za vsako ceno mora igrati na zmago, ker mu remi pač ne prinaša ničesar. Predvidevam pa, da se bodo oboji morali pozabavati s skupnim vprašanjem: kako umiriti Issaha Abassa? Vihravi in nepredvidljivi napadalec je lahko neugoden za nasprotno in svojo ekipo. 20-letni Ganec bo predstavljal zelo resno nevarnost za mariborska vrata, njegova hitrost utegne biti odločilna. A nikakor ne gre pozabiti na njegove vložke, ki so jih doslej sodniki občasno vsaj delno tolerirali, tokrat, ko bo glavni arbiter Matej Jug s pomočniki pod hudim pritiskom in morda manj prizanesljiv, pa bo moral biti drugi najboljši Olimpijin strelec bolj pazljiv, da svoje ekipe ne bi pustil na cedilu.