'Pri zgodovini sem mu šepetal odgovore, danes je sam šel v zgodovino'

Hrvaški mediji so po zmagi Luka Modrića na podelitvi nagrade The Best kar pokali od ponosa, četudi gre za nogometaša, ki so ga zaradi sodelovanja z razvpitim Zdravkom Mamićem, nekdanjemu prvemu možu zagrebškega Dinama je s svojim pričanjem "pomagal" tudi na sodišču, večkrat tudi ostro kritizirali. Nič drugače ni bilo v primeru zadrskega pisatelja Jureta Karamarka, ki se je po tem, ko je Mednarodna nogometna zveza (Fifa) v ponedeljek v Londonu okronala desetico Hrvaške in Real Madrida, o Modriću razpisal v objavi na Facebooku.

"Dan pred uro zgodovine mi je tip, s katerim sem sedel v klopi (Modrić, op. a.), dejal, da se ni učil in da ni pripravljen," je v tekstu z naslovom "Najboljši na svetu" zapisal Karamarko. "Za nama sta sedela Jukić in Bugarija, tako da sem se jaz zamenjal z Jukićem in sedel z Bugarijo. Tip, s katerim sem sedel v klopi, je tako sedel pred mano," je nadaljeval.

"Učiteljica ga je poklicala, ko pa je vstal, sem mu zašepetal nekaj odgovorov in dobil je 2. Zvonilo je, on pa je s 7 metrov vrgel kredo v koš, kot da je košarkar. Za šolo se je ekipa gnetla na avtobuse, midva pa sva, ker nisva imela za avtobus, šla počasi peš od Borika do Vošte. Na sebi je imel Lotto superge za nogomet in kavbojke. Nocoj je derbi. Gledamo ga pri Ćiru, je rekel in stekel domov, da bi se preoblekel, ker se mu je mudilo na trening."

'Spominjam se, kot da bi bilo danes'
Karamarko v nadaljevanju razkrije, kako navdušeno so spremljali omenjeni derbi splitskega Hajduka in zagrebškega Dinama, da pa je v času, ko so vsi občudovali brazilskega napadalca Ronalda, Modrić ves čas govoril le o Francescu Tottiju.

"In o Hajduku, da, o Hajduku. Njegov trener je bil Botunac, spominjam se, kot da bi bilo danes, ko je šla ta selekcija dol v Split. Niso ga vzeli ... Jeb* ga. Nato sem nekega dne zjutraj v šoli sam sedel v klopi. Razrednik je prišel in nas obvestil, da se je tip iz klopi preselil v Zagreb. Da ga je odpeljal Dinamo ... Dinamo, ej ..." se ene najbolj znanih epizod v karieri odličnega vezista, Modrića so se namreč pri Hajduku zaradi nizke rasti odpovedali, se spominja njegov sošolec. Razkril je tudi, kako mu je Modrić priskočil na pomoč po tem, ko so njegovega sina operirali na srcu.

Kaj naj si mislim kot oče?
"Za tem ga več let nisem videl. Leta 2011 novembra je moj sin ležal v Münchnu, že osmi dan življenja po operaciji srca. Dan ali dva kasneje je pogled na bančni račun povedal, da je tisti tip iz klopi pomagal," je še zapisal Karamarko. "Leta so minevala. Nikoli več ga nisem niti slišal niti videl. Bil sem neke svoje bitke. On je padel v nek svoj mlin, zgodila so se mu razna obsojanja, razne obsodbe ... Mafija je sklenila roke okoli njega, ne vem več niti kaj naj si mislim kot oče, ne kot navijač ali kot nekdo iz klopi, ampak le kot oče," piše Modrićev someščan. 

"Kdo ve, kakšne možnosti je nekdo nekoč imel, in kdo ve ... Ma, kdo bo še pameten o čemerkoli. Tisti, ki ima otroke, naj jih pogleda takrat, ko spijo, in se vpraša, kako bi ravnal, če bi nekdo rekel, da jim bo škodoval, če ... Ne vem, res ne vem ... In tako kakšnih 16 let kasneje gledam, tip s klopi je proglašen za najboljšega nogometaša na svetu. Tip v tistih kavbojkah in Lotto supergah, s katerim sem šel peš do Vošte vsak dan, ker nisva imela niti za avtobus. Tip, ki sem mu šepetal zgodovino, je šel danes v zgodovino."

Črni načrti in črne vreče
Modrić je z Dinamom podpisal leta 2002, ko je dopolnil 17 let. Zagrebški modri so ga posodili v Inter iz bližnjega Zaprešića in nato še v mostarski Zrinjski, kjer se je v dokončno izbrusil v najboljšega vezista na Hrvaškem ter si priigral milijonski prestop v Tottenham. Sledila je še selitev v madridski Real, kjer igra od leta 2012. Vloga Mamića in sodelavcev je pri vseh omenjenih prestopih že nekaj časa pod drobnogledom hrvaškega sodstva, Karamarko pa je v zaključku svoje "čestitke" izrazil upanje, da je v starem znancu še ostalo nekaj starih vrednot.

"Luka, čestitam iz srca. Za to na igrišču, za ta prestol, za ta trenutek. Za vse tisto zunaj igrišča v vseh teh letih pa ne vem, kaj naj rečem. Ne vem, verjamem, da je kljub vsemu nekje ostalo nekaj od tistega dečka s Hajdukovim šalom, ki je razbijal Ćirovo dnevno sobo v transu, ko je Bubalo zabil gol za še eno ekstazo Hajdukove vojske. Želim, res si želim verjeti, da tisti fantič res ni imel izbire, ko so prišli dečki iz agencije v naše mesto v črnih usnjenih jaknah s črnim audijem, na žalost pa tudi s črnimi načrti in s še bolj črnimi vrečami ..." še piše Karamarko.