Še dobro, da je Kylian Mbappe en tak skromen dečko. Že res, da nosi ceno 180 milijonov evrov okrog vratu, ampak če bi bil še svoji formi primerno zgovren, bi bilo pa reeeees že kičasto. Odklonil je raje primerjave s Pelejem. Pa kaj, če je drugi najstnik, ki je zabil dva komada na eni tekmi svetovnega prvenstva. "Dajmo je v svoji kategoriji." Pele je, ker fant pozna zgodovino žogobrca, pač razred višje, kar je francoski najstnik sam povedal.
Ampak saj višje, prestavo, dve, tri, turbo dizel je tudi Mbappe. Ni ravno sam premagal Argentine. Argentine. Ker sam pač ne moreš. Tudi če si Cristiano Ronaldo, ki se je moštveno boril in skušal biti "timski" igralec proti Urugvaju Vse. Pa ni dovolj. Na mundialu potrebuješ... Rešitev. Ker enačbo zdaj imamo, čeprav ni nujno, da bo tudi zmagovita formula. V osmini finala ne samo, da je danes padlo ogromno golov. Deset na dveh tekmah. Enajst jih je padlo v izločilnih bojih na en dan samo še leta 1970 v polfinalu. Goli so lep(š)i in prvi pade praktično še prej. Kadarkoli, kakorkoli. In ne samo to. Nekako se ti zdi, da bo še zadnja akcija. Morda pa še en gol. Mogoče. Morebiti. Urugvaju Aja, pa če bi radi videli kako (naj)večji padejo... Pojdite v Kazan. Če bi radi videli zadovoljne lastnike, pa pojdite v Pariz. Tam brcata junaka dneva: Edinson Cavani in Kylian Mbappe.
Gol, ki ga začutiš na hrbtu
Najbolj je prvi gol Urugvaja občutil Rui Patricio. Vratar Portugalske. Na svojem hrbtu. Zlomil si ga je bil skoraj, ko je, kar od nekod, kar naenkrat, priletel Edinson Cavani. In trznil, butnil, zarezal z glavo. Bum! Pa ni bil ravno, hm, on tisti, ki je dal tisto dooooolgo podajo do Luisa Suareza? Kaj je to? Tenis ali nogomet? Lahko tudi tako. Urugvajca sta naposled sestavila akcijo, zaradi katere je Urugvaj - poleg, jasno, impozantne zgodovine - ne samo neugoden tekmec, ampak reprezentanca za še kaj več. Patricio ni imel nobenih možnosti, razen nasloniti svoj hrbet na vratnico. Še huje, tudi pri drugem golu se je iztegnil, pokazal vseh pet, ena, dve, tri, štiri, pet prstov v svojih rokavicah, pa ni bilo variante, da bo, tako postavljen, pobožal žogo ob strelu za 2:1.
Ronaldove hlačke in poteza
Najprej, prva je bila poza. Tista, ja. Razkrečena. Še iz Anglije jo poznamo. Nato smo se navadili vzklika. Siiii. No, zdaj pa imamo še modni, estetski del, ko se Cristiano Ronaldo loti prostega strela. Saj smo videli že proti Španiji. Ampak v belem portugalskem dresu je to videti še bolj, khm, izstopajoče. Prosti strel je šel v zid, slika in sto memov pa takoj na internet. Se je pa Ronaldo zelo odkupil s športno potezo dneva, ko je pospremil, prijateljsko in spoštljivo, poškodovanega Cavanija ob rob igrišča. Lepo. Malo manj je bilo kričanje na mehiškega sodnika Cesarja Ramosa. Ta je Ronaldu za dretje, ki ni vključevalo krika siiiii, pokazal rumeni karton, tako da ta ne bi igral v četrtfinalu. Je pa pokazal moštveni duh. To pa.
Portugalce posrkalo
Za argumente in izgovore bo prodor Quaresme, ki je bil označen za simuliranje, kar hvaležna tema. Ampak dejstvo je, da niti triminutni podaljšek štiriminutnega podaljška ni bil dovolj. Portugalcem je uspelo izenačiti. Skoraj, ono, ctrl +c in ctrl + v računalniški ukaz, če se spomnimo in primerjamo z urugvajskim golom za 1:1. Pepe, od vseh na igrišču, je žogo butnil v mrežo in dal upanje Portugalcem, obenem pa spravil Fernanda Santosa v taktično zadrego, saj evropski prvaki niso znali izkoristiti posesti (61 odstotkov!) in jo nadgraditi v prevladovanje.
Preobrati! Drama! Goli! Francija - Argentina 4:3!
Diega Armanda Maradono je režiser dal v kader samo enkrat. Za to je sicer gotovo več razlogov (in navodil), a glavni je ta, da niti za Maradono - v katerem koli stanju že - ni bilo ne časa ne prostora. Kam bi ga pa dali? Kam med sedem golov? Dva preobrata in skoraj še tretjega bi bili videli. Dandanes, ko je vse takoj, hipoma, v sekundi označeno kot klasika, legendarno, kultno in naj-ta-naj, je bila ta tekma osmine finala, no, klasika. Sploh če se na koncu junak, najstnik, lahko zahvali tako, da omenja - Peleja. Ampak skromno. Čeprav, če kaj, Kylian Mbappe (nad)igralec tekme ni, potem ni skromen. In če bi radi kje videli bridke solze, pojdite na tekmo četrtfinala v Kazan. Najprej so se tam razjokali Nemci, zdaj pa še Argentinci. Kar nekaj ljudi bo šlo očitno v Kazanu v reprezentančno penzijo.
Šprinti Mbappeja
Ste ga videli? Še Forrest Gump ni tako tekel. Mah, kje. Teci, Kylian, teci. Trije Argentinci so ga šli lovit. Najprej sta odpadla Banega in Tagliafico. Papa, samo pomahala sta lahko. Enako Javier Mascherano, ki je morda že takrat sklenil, da je čas za reprezentančno penzijo. Šele nato je dal prestavo višje. In krenil. Brzovlak. Začetna postaja? Kazan. Končna postaja? Bil bi Vladivostok, če ne bi Marcos Rojo storil, kar bi morali vsi pred njim, pa niso, on pa je to storil nerodno, prepozno in - narobe. Za elegentni penal Antoinea Griezmanna, ki se je malo obotavljal, grizel ustnico, pomeril po sredini, pa je žoga šla še malo v levo. In v gol. Ampak to ni poanta. Nihče ni mogel slediti tempu Mbappeja. Tako je tekel, tako šprintal, tako krenil, da je celo reprezentanco pognal. Še če je Franciji v obrambi šlo kaj narobe, so v napadu vse popravili.
Konec za Messija
Ni mu bilo lahko. Ne s N'Golom Kantejem na hrbtu. Ni ga "flajštra", ki bi tako dolgo držal, kot je Kante držal Lionela Messija. Pa saj to ni bil edini razlog. Messi je spet postal vprašanje. Kje si. Ni ga bilo. Dolgo, predolgo. Ko se je »najboljši igralec na svetu«, kot ga je po tekmi vseeno opisal Sampaoli, na koncu prebudil, so avion za Buenos Aires že imeli prižgan. Strel je bil mlahav, resda z desnico, pa vseeno. Kot da to ni bil Messi. Pa smo, ko smo ga videli sveže postriženega in obritega, mislili, da bo to tisti Messi. Dobri, stari. Nak. Ni ga bilo. Razen podaje za gol Küna Aguera. Ko je bilo že zdavnaj prepozno. Messijev zamaknjen pogled bi bil idealen za oznako, da je povedal vse. A ravno to je. Ni.
Deschampsovi živci
"Ničesar se nisem bal, saj je bilo kot v moji igralski karieri: dokler sodnik ne odpiska, se lahko zgodi karkoli." Tako je o sebi govoril Didier Deschamps.
In, začuda, to dejansko, ne v njegovem primeru, ni bil kliše. Trofejni kapetan, zdaj selektor je imel ves čas zatrden obraz. Kameno lice, bi rekli sosedi. Obrazna mimika komaj za kak pridevnik, pa še to ne preveč opisljivi. "Dokler imaš čas, se lahko vsega še lotiš," je njegova miselnost. Takšna, skoraj preskromna za tekmo sedmih golov, kjer bi Argentina skoraj izenačila še na 4:4. Ni manjkalo malo, prej veliko - pa vendar. Francija je mogoče zaspano prilezla iz skupine C, no, ta tekma vsekakor ni bila zaspana. Že zato ne, ker se je Argentina nekako vrnila, vendar - in to lahko Deschampsa resno skrbi, Mbappe gor ali dol - po napakah francoske obrambe. Tokrat je pomagalo tudi to, da je Benjamin Parvard "sprašil" gol dneva. Kdaj drugič estetika morda ne bo dovolj. Proti Urugvaju že ne.
Anamneza ožje obrambe
Federico Fazio bi naj bil opora, fundament, bistvo, ko ga je Jorge Sampaoli poslal ob polčasu v igro. Poudarek: naj bi bil. Vsekakor ni bilo nobene sigurnosti, varnosti in prepričljivosti, ko je tipično izgubljeno žogo Olivierja Girouda, kakršna ne grozi pač nikamor, nonšalantno podal mimo. Skoraj v svoj gol. Dogodek, ki ni bil dogodek, pa je bil skoraj naj dogodek. Rezultat je bil še 2:1 za Argentino, drugi polčas se je komaj začel, ko je Farzi podal mimo vratarja Franca Armanija. Uf. Akcija, v kateri je šlo vse narobe. Griezmann se je skušal vključiti v frazo "tretji dobiček ima". Lahko bi iztržil tudi penal. Da pa ne bosta osamljena: tudi Fernando Muslera je izpustil žogo v, khm, ključnem trenutku. Pa ga to ni stalo preveč.
Najlepši goli dneva
3. Edinson Cavani (Urugvaj za 1:0)
2. Angel Di Maria (Argentina za 1:1)
1. Benjamin Parvard (Francija za 2:2)
(Ne) bomo pozabili
• Brata dvojčka Paula Pogbaja in njun nezakrit nasmeh, ko je njun brat prosti strel nabil v 33 vrsto, sedež 58
• Iranski sodnik je bil še vljudno nežen, da ni pokazal nobenega rdečega kartona. Kako sta Marcedo in Otamendi razmontirala Pogbaja. Uf. Giroud je v tisti situaciji s kartonom res potegnil kratko, ko se je postavil za soigralca.
• Portugalska navijača v izdihljajih tekme, ki sta vdano »kinkala« na svojih stolih
• Luis Suarez še vedno uspe - navzlic tooooliko kameram in super počasnim HD posnetkom - vsaj malo vnesti dvom v gledalca, kaj točno je videl.
Tvit dneva
(Ne)pomembne številke
0- Lionel Messi ostaja brez zadetka v izločnih bojih na svetovnem prvenstvu. Prav tako Cristiano Ronaldo.
1- Argentina je prvič izpadla, ko je na eni tekmi zabila tri gole.
1- Prvič se je tudi zgodilo, da smo na svetovnem prvenstvu videli tekmo z rezultatom 4:3, ne da bi šla v podaljške.
2- Kylian Mbappe je prvi najstnik, ki je zabil vsaj dva gola na svetovnem prvenstvu. Pred njim je to bil leta 1958 Pele.
4- Lionel Messi je edini igralec z zabeležno asistenco na zadnjih štirih svetovnih prvenstvih.
6- Cristiano Ronaldo je proti Urugvaju sprožil šest strelov oziroma enega več kot celotna ekipa Urugvaja.
12- Luis Suarez je podal še dvanajstič za 44. reprezentančni gol Edinsona Cavanija
28- Zadetek Angela Di Marie iz 28. metrov je gol, dosežen iz največje razdalje v Rusiji
597- Urugvaj je prejel prvi gol po 597 minutah, ko je zabil Pepe
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.