To ni bila tekma leta, temveč kar tekma desetletja za slovensko nogometno reprezentanco, ki je vse od leta 2010 čakala na igranje na velikem tekmovanju. Slovenci so se v Stožicah pomerili z oslabljenimi Kazahstanci, ki so v Ljubljano prišli brez prvega strelca Bahtijarja Zajnutdinova in kapetana Ashata Tagibergena.
Prepolne Stožice so pričakovano pokale po šivih. Domači navijači so dolgo čakali na to, nogometaši so himno peli najglasneje doslej. Glasna množica je že v sedmi minuti dočakala prvo priložnost, ko je Petar Stojanović z roba kazenskega prostora nasprotnikov ustrelil mimo desne vratnice vratarja Igorja Šatskija. Že od samega začetka je bilo jasno kdo bo diktiral tempo igre, slovenski nogometaši so brez težav daljše obdobje držali posest žoge v svojih nogah. Nova priložnost je sledila v 13. minuti, ko je Stojanović v kazenski prostor poslal nevaren predložek, Jan Mlakar pa priložnosti ni izkoristil, saj je njegov strel z glavo poletel visoko nad vrata nasprotnikov.
A hitro je sledilo prvo opozorilo Kazahstancev. Maksim Samorodov se je znašel v protinapadu in skoraj pobegnil slovenskima osrednjima branilcema, a Jaka Bijol ga je vendarle samozavestno ustavil in žogo poslal izven igrišča. Sledilo je obdobje bolj izenačene igre, začasno premirje pa je prekinil napad Andraža Šporarja, ki pa ni zaposlil odkritega Benjamina Šeška. Po posledičnem kotu je z glavo znova streljal Mlakar, ki je meril odločno previsoko. V 28. minuti so Kazahstanci po številnih podajah pred slovenskim kazenskim prostorom zapretili preko Islama Česnokova, ki pa je z glavo streljal naravnost v pričakovano dobro postavljenega Jana Oblaka. V 34. minuti je Slovenija zapretila preko Žana Karničnika, ki pa ni uspel priti do dovolj dobrega položaja za nevaren strel.
Slovenija je bila vseskozi bolj nevarna v napadu, a Kazahstanci so bili dobro pripravljeni in njihova zbranost v obrambi ni popuščala. V 37. minuti tekme je do najboljše priložnosti na tekmi dotlej prišel kapetan gostov Abzal Bejsebekov, a sodnik je dosodil prepovedan položaj.
Potem je končno prišel trenutek resnice. Izjemno živahnega Stojanovića je obramba gostov ustavila tako, da je Jan Vorogovskij za prekršek v kazenskem prostoru prejel rumeni karton, Slovenija pa je povedla po uspešno izvedeni enajstmetrovki Šeška. Sodnik je najstrožjo dosodil po pregledu počasnega posnetka. In vse lepo je bilo ...
Potem pa šok. Že v 48. minuti se je hitri Ramazan Orazov znašel sam pred Oblakom in ga zlahka premagal. Polne Stožice in celotna Slovenija so obmolknili. V 53. minuti jih je znova zbudil Adam Gnezda Čerin, ki je odlično izvajal prosti strel, a vratar gostov je njegov strel obranil. Nič še ni bilo odločeno.
V 60. minuti so Slovenci znova zapretili. Po zmedi v kazenskem prostoru Kazahstancev je neposredno pred golom gostov do žoge prišel Bijol, ki pa je ustrelil v nasprotnika. Stanje na semaforju je iz minute v minuto bolj vplivalo na igro Slovenije, Kazahstanci pa so počasi a vztrajno začeli prevladovati in Keka prisilili v prvo zamenjavo. Benjamin Verbič je v igro vstopil namesto Mlakarja. Sledila je v nogometu že tolikokrat videna igra živcev in raztrgane igre. Nobena od reprezentanc lep čas ni več zares zapretila. Nato pa iz popolnega miru v delirij na tribunah. Za to je poskrbel ravno rezervist Verbič, ki je s čudovitim zadetkom Slovenijo popeljal v vodstvo in na Euro 2024.
KOMENTARJI (166)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.