Obiski slovenskih nogometnih reprezentantov so nas popeljali po celotni Evropi. Prvi let pa nas je ponesel v grško prestolnico. Takoj, ko smo s številno snemalno in novinarsko ekipo pristali v Atenah in se z avti podali v osrčje prestolnice, ki s 3 milijoni prebivalcev poka po šivih, nam je bilo jasno, da bo snemanje precejšen logistični zalogaj.
A trije slovenski mušketirji, ki branijo barve Panathinaikosa, Andraž Šporar, Adam Gnezda Čerin in Benjamin Verbič, so nam hitro pokazali tudi številne prednosti bivanja v mestu z eno najbogatejših zgodovin na svetu. Povabili so nas na večerjo v eno od številnih restavracij v Glifadi, delu mesta, v katerem vsi trije živijo. Če bi se ravnali po številnih predsodkih o bogatih profesionalnih nogometaših, bi se upravičeno lahko bali obiska restavracije z vsaj eno Michelinovo zvezdo in krožniki, ki so bolj prazni kot polni. Reprezentanti in njihove boljše polovice pa so nas sprejeli v družinsko restavracijo z bogato zgodovino, polno lokalnih prebivalcev in vrveža, ki je na trenutke bil oglušujoč, a vseeno domač.
Hrana je (vsaj za mesojedce) bila vrhunska, natakarji gostoljubni in tipično grško zgovorni. Skratka, restavracija v katero te povabi nekdo, ki si je vzel čas spoznati okoliš v katerem živi, in nekdo, ki kljub zavidanja vrednem stanju na bančnem računu ne viha nos nad "vsakdanjo" kulinariko, ampak jo aktivno išče. Vsi trije enako pristopajo tudi k življenju v kaotičnem mestu. Redno preživljajo čas skupaj s svojimi družinami, a ne zgolj v svojih, roko na srce, prostornih in lepih stanovanjih. Po mestu se vozijo v avtomobilih, ki ne kričijo po pozornosti, predvsem zato, ker se dobro zavedajo, da njihovi pločevini ves čas resno grozi trk s strani strastnih, vzkipljivih, nepozornih in predrznih atenskih voznikov. Skratka, hrup, agresija, kaos, a tudi dobrosrčnost, zgovornost in dinamika, ki so jo vsi trije slovenski predstavniki Panathinaikosa sprejeli in v njej pravzaprav uživajo.
Pri Jaki in Sandiju popolnoma drugačna zgodba
Za ekipo je sledila vrnitev domov v občutno bolj mirno Ljubljano in hitro za tem odhod v Italijo, najprej v še bolj mirni Videm streljaj čez mejo med Slovenijo in Italijo. Tam trenutno domujeta branilec Jaka Bijol in vezist Sandi Lovrić. Razlika v primerjavi z Atenami ne bi mogla biti bolj drastična. "Zgolj" 100.000 prebivalcev v mirnem mestecu, kjer za razliko od Aten marljivo skrbijo za stanje prav vsake zgradbe. Še več skrbi pa prebivalci tega mesta namenjajo svojemu osebnemu videzu in oblačilom, ki so brez izjeme zelo skrbno izbrana. Za razliko od Atenčanov navijači Udineseja k nogometašem na ulici pristopajo bolj zadržano. Tisti, ki pa se opogumijo in ogovorijo Bijola ali Lovrića, z njima komunicirajo na popolnoma drugačen način od strastnih Grkov.
Skoraj neobstoječe so prošnje za skupno fotografijo, pogovor pa je veliko bolj sproščen in poglobljen. Do nogometašev so izjemno spoštljivi, v stikih z njimi pa vseeno zadržano sproščeni. Tudi Bijol in Lovrić potrdita, da je tako, predvsem pa priznata, da Videm ni tipično mesto za nogometaše, željne nenehnega dogajanja in blišča.
Od mirnega do poševnega
Sledil je odhod v za italijanske razmere podobno majhno mestece Pisa, kjer s svojo mlado družino živi verjetno najbolj stoičen slovenski reprezentant. Jan Mlakar je na videz vedno miren, ton njegovega glasu je na trenutke skoraj zaskrbljujoče, a v resnici pravzaprav pomirjujoče popolnoma enakomeren. Tako je tudi mesto, v katerem živi. No, razen v centru dogajanja ob najbolj slavni poševni stavbi na svetu. Tam mrgoli turistov, a mesto skupaj s svojimi prebivalci oddaja podobne vibracije kot Videm. Znova bi se lahko reklo, da kraj, v katerem slovenski reprezentant živi, do potankosti odraža njegovo osebnost. Čeprav Jan in njegova žena priznata, da so jima od številnih dosedanjih postojank še vedno najbolj ljube Firence.
Nazaj h kaotičnemu ...
Prvo etapo v Italiji smo končali v Genovi, kjer nas je v svoj dom sprejel nasmejani Petar Stojanović. V Genovo je prispel z mislijo, da bo tam najverjetneje preživel zgolj eno sezono, saj ga je matični klub Empoli posodil do konca minule sezone. Ujeli smo ga tudi v trenutku, ko ga njegov slavni trener Andrea Pirlo ni redno izbiral v začetno enajsterico moštva in začasni težki trenutki v profesionalnem življenju so vsaj na videz močno vplivali tudi na njegovo dojemanje življenja v pristaniškem mestu, v katerega se je stlačilo slabih 600.000 prebivalcev. A od našega odhoda se je veliko spremenilo in Stojanović je do konca sezone bil standarden član prve enajsterice v klubu, ki je sezono v Serie B zaključil na sedmem mestu.
Po odmoru pa na Južno Tirolsko
V Bolzanu živi v času našega obiska najbolj izkušeni slovenski reprezentant Jasmin Kurtić (35). Od takrat mu je s povratkom v kader selektorja Matjaža Keka mesto starešine v reprezentanci prevzel njegov nekdanji klubski soigralec 36-letni Josip Iličić. Pri Kurtiću lahko brez zadržkov zaključimo, da je v pravem trenutku našel pravo mesto zase, saj je pred januarskim prihodom tja preživljal težke trenutke v Romuniji, kjer je zgolj pol sezone zastopal barve kluba Universitatea Craiova.
Že pred prihodom v Bolzano je jasno, da Južna Tirolska ni tipična italijanska pokrajina, Bolzano pa vsekakor ne tipično italijansko mesto. Tam sta se srečali severna in južna Evropa in klasičen italijanski kaos sta tu ukrotili pregovorna nemška učinkovitost in organizacija. Tu je za veliko večino 106.000 prebivalcev dobro poskrbljeno, tudi standard življenja je visok. Mir in tišina sta tu samoumevna in skorajda zahtevana. V klubu za Jasmina in soigralce praktično ne bi moglo biti bolje poskrbljeno in zdi se, da enako lahko povemo tudi za pogoje v mestu.
Vsi slovenski reprezentanti, ki so razpršeni po celotni Evropi, so na redne selitve in menjave okoliša že zelo navajeni, a vsi zgoraj omenjeni imajo skupno eno veliko željo. No, pravzaprav dve. Prva je preboj v izločilne boje letošnjega Eura, druga pa je mogoče še močnejša. Vse kliče Slovenija in vsi se po zaključku svojih karier skupaj s svojimi družinami želijo vrniti nazaj v rodno deželo. Trenutno so še pri nas, zelo kmalu pa bodo odpotovali v Nemčijo, kjer jih čaka največje tekmovanje v njihovih karierah. Kako so se nanj pripravljali, pa si lahko v zadnjem delu oddaje Vsi za naše! ogledate v ponedeljek zvečer po Masterchefu na POP TV in VOYO.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.